Page 76 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 76
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
Če se strinjamo z mnenjem, da lahko o tvorbi kanadske identifikacije
govorimo šele od nastanka Konfederacije naprej, je še toliko bolj jasno,
da se je narativna struktura te identifikacije kot na izročilo – ne pa tudi
kot na neposredni strukturni vir – lahko naslonila le na tiste šablone
in repertoarne odzive, ki so že izvorno poudarjali drugačen, nepričako-
van odziv na naravo. Med britanskimi rojalisti, deloma pa tudi med v
Quebecu živečo francosko govorno skupino sta bila, kot pričajo literar-
ne izrabe posamičnih v njih opisovanih izkušenj, kot protovir uporab-
na predvsem potopisa angleških trgovcev in raziskovalcev, ki značilno
konvencionalizirata predstave o naravi, Travels in Western North Ame-
rika 1784–1812 Davida Thompsona ter A Journey from Prince of Wales‘s
Fort in Hudson‘s Bay to the Northern Ocean Samuela Hearna,51 v katerem
naletimo na danes znamenito in večkrat ponovljeno pripoved o uboju
eskimske deklice, ki ga zagrešijo Indijanci kot podaljšek divje, naravne
brutalne sile v prisotnosti nemočnega (»kultiviranega«) evropskega člo-
veka. Ta zgodba ni le tipični vir za konstrukcijo predstav o naravi kot so-
vražnem elementu, marveč tudi za prikrivanje problematičnosti odno-
sa evropske tradicije do staroselcev, ki ne v podobi naivne žrtve ne v po-
dobi barbarstva niso dojeti kot hierarhično enakovreden partner.52 Tudi
drugi potopisi so kljub mestoma romantizirani predstavi Indijancev in
dežele – ta je še posebej idilična v besedilu Voyages from Montreal on the
River St. Laurence, through the continent of North America, to the Frozen
and Pacific Oceans, in the years 1789 and 1793 Alexandra Mackenzieja53
– podajali imaginarij divje severne narave, pri čemer New posebej opo-
zarja na angleški prevod v knjigi Giovannija Battiste Ramusia zbranih
dnevnikov francoskega raziskovalca Jaquesa Cartiera (1491–1557), Navi-
gations and Discoveries /1580/.54 Za obe govorni skupini so bile, slednjič,
51 Gl. David Thompson’s narrative, 1784–1812., ur. Richard Glover (Toronto: Champlain Society, 1962),
ht t p://l i n k . l ibra r y.utoronto.c a /cha mpla i n/item _ record .c f m?Id no = 9_ 96867& la n g= en g&que
ry=thompson%20AND%20david&searchtype=Author&startrow=1&Limit=All /1846-1851/.
Gl. tudi A journey from Prince of Wales’s fort in Hudson Bay to the northern ocean, in the years 1769, 1770,
1771, and 1772. – New ed. (Toronto: Champlain Society, 1911), http://www.archive.org/stream/
journeyfromprinc00hearuoft#page/n5/mode/2up /1795/.
52 New, A History of Canadian, 38 isl.
53 Alexander Mackenzie, Voyages from Montreal on the river St. Laurence, through the continent of North
America, to the frozen and Pacific oceans, in the years 1789 and 1793: with a preliminary account of the rise, pro-
gress and present state of the fur trade of that country (London: T Cadell et. al., 1801), http://www.canadi-
ana.org/ECO/ItemRecord/33950?id=80437e4 47e8f b550&Language=en.
54 New, A History of Canadian, 39. Na mestu je nekaj najosnovnejših podatkov o omenjenih razisko-
valcih. David Thompson (1770–1857) in Samuel Hearne (1745–1792) sta bila trgovca s kožuhovino
in raziskovalca, ki sta za različne trgovske verige, zlasti za Hudson Bay Company, kartirala kanad-
sko ozemlje med današnjim Saskatchewanom in Tihim oceanom (Thompson) oziroma severna
ozemlja do Arktičnega morja, ki ga je kot prvi Evropejec dosegel Hearne. Alexander MacKenzie
Če se strinjamo z mnenjem, da lahko o tvorbi kanadske identifikacije
govorimo šele od nastanka Konfederacije naprej, je še toliko bolj jasno,
da se je narativna struktura te identifikacije kot na izročilo – ne pa tudi
kot na neposredni strukturni vir – lahko naslonila le na tiste šablone
in repertoarne odzive, ki so že izvorno poudarjali drugačen, nepričako-
van odziv na naravo. Med britanskimi rojalisti, deloma pa tudi med v
Quebecu živečo francosko govorno skupino sta bila, kot pričajo literar-
ne izrabe posamičnih v njih opisovanih izkušenj, kot protovir uporab-
na predvsem potopisa angleških trgovcev in raziskovalcev, ki značilno
konvencionalizirata predstave o naravi, Travels in Western North Ame-
rika 1784–1812 Davida Thompsona ter A Journey from Prince of Wales‘s
Fort in Hudson‘s Bay to the Northern Ocean Samuela Hearna,51 v katerem
naletimo na danes znamenito in večkrat ponovljeno pripoved o uboju
eskimske deklice, ki ga zagrešijo Indijanci kot podaljšek divje, naravne
brutalne sile v prisotnosti nemočnega (»kultiviranega«) evropskega člo-
veka. Ta zgodba ni le tipični vir za konstrukcijo predstav o naravi kot so-
vražnem elementu, marveč tudi za prikrivanje problematičnosti odno-
sa evropske tradicije do staroselcev, ki ne v podobi naivne žrtve ne v po-
dobi barbarstva niso dojeti kot hierarhično enakovreden partner.52 Tudi
drugi potopisi so kljub mestoma romantizirani predstavi Indijancev in
dežele – ta je še posebej idilična v besedilu Voyages from Montreal on the
River St. Laurence, through the continent of North America, to the Frozen
and Pacific Oceans, in the years 1789 and 1793 Alexandra Mackenzieja53
– podajali imaginarij divje severne narave, pri čemer New posebej opo-
zarja na angleški prevod v knjigi Giovannija Battiste Ramusia zbranih
dnevnikov francoskega raziskovalca Jaquesa Cartiera (1491–1557), Navi-
gations and Discoveries /1580/.54 Za obe govorni skupini so bile, slednjič,
51 Gl. David Thompson’s narrative, 1784–1812., ur. Richard Glover (Toronto: Champlain Society, 1962),
ht t p://l i n k . l ibra r y.utoronto.c a /cha mpla i n/item _ record .c f m?Id no = 9_ 96867& la n g= en g&que
ry=thompson%20AND%20david&searchtype=Author&startrow=1&Limit=All /1846-1851/.
Gl. tudi A journey from Prince of Wales’s fort in Hudson Bay to the northern ocean, in the years 1769, 1770,
1771, and 1772. – New ed. (Toronto: Champlain Society, 1911), http://www.archive.org/stream/
journeyfromprinc00hearuoft#page/n5/mode/2up /1795/.
52 New, A History of Canadian, 38 isl.
53 Alexander Mackenzie, Voyages from Montreal on the river St. Laurence, through the continent of North
America, to the frozen and Pacific oceans, in the years 1789 and 1793: with a preliminary account of the rise, pro-
gress and present state of the fur trade of that country (London: T Cadell et. al., 1801), http://www.canadi-
ana.org/ECO/ItemRecord/33950?id=80437e4 47e8f b550&Language=en.
54 New, A History of Canadian, 39. Na mestu je nekaj najosnovnejših podatkov o omenjenih razisko-
valcih. David Thompson (1770–1857) in Samuel Hearne (1745–1792) sta bila trgovca s kožuhovino
in raziskovalca, ki sta za različne trgovske verige, zlasti za Hudson Bay Company, kartirala kanad-
sko ozemlje med današnjim Saskatchewanom in Tihim oceanom (Thompson) oziroma severna
ozemlja do Arktičnega morja, ki ga je kot prvi Evropejec dosegel Hearne. Alexander MacKenzie
