Page 71 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 71
arod« in kanadski utemeljitveni mit
pot razumevanja in komunikacije.28 Ven-
dar takšna razlaga ne more v celoti razlo-
žiti, zakaj je ob skoraj enakem načinu na-
seljevanja v Združenih državah Ameri-
ke prišlo do povsem nasprotnega imagi-
nativnega odziva. Čeprav je po Fryevem
mnenju vzorec, ki ga imenuje »garnizij-
ska mentaliteta«, ena od spodbud za pri-
vzemanje konzervativnih vrednot v ka-
nadski družbi in imaginariju, se zdi, da
naslonitev Kanadčanov na tradicijo s sta-
re celine, o kateri govorita Djwa in Sto-
uck, ustrezneje razloži oblikovanje zapr-
tih skupnosti z manjšo potrebo po razi-
skovanju okolja, komunikaciji in refle-
ksiji novega, saj je omogočala reproduk-
cijo starih vzorcev v novem, bogatejšem
svetu. Treba je potemtakem predposta-
viti, da je v fryjevsko »garnizijsko men-
taliteto« že vpisana dvopolarnost bri-
tansko-ameriških vzorov, na eni strani
s prenašanjem evropskega, razsvetljen-
skega in romantičnega slavljenja nara-
ve oziroma njenega kultiviranja, na dru-
gi strani pa z dojemanjem dežele kot iz-
ziva, ki se je v Združenih državah Ame-
rike udejanjilo kot samozavestno osvaja-
nje novega prostora. Kanadski imagina-
rij, ki se je v okviru te dvopolarnosti izra-
ziteje naslonil na britanski odziv, je obe-
nem s spoštljivim odnosom do okoliške
divjine ohranjal tudi strah pred njo. Na
ta, politični in obenem kulturni dejav-
nik se osredinja Ramsay Cook, ko opo-
zarja, da so Američani skušali »amerika-
nizirati« zahod – vzpostaviti sebi lastno
kulturo in državo, medtem ko naj bi Ka-
nadčani želeli ustvariti »Britanijo na za-
28 Frye, Conclusion, 831.
pot razumevanja in komunikacije.28 Ven-
dar takšna razlaga ne more v celoti razlo-
žiti, zakaj je ob skoraj enakem načinu na-
seljevanja v Združenih državah Ameri-
ke prišlo do povsem nasprotnega imagi-
nativnega odziva. Čeprav je po Fryevem
mnenju vzorec, ki ga imenuje »garnizij-
ska mentaliteta«, ena od spodbud za pri-
vzemanje konzervativnih vrednot v ka-
nadski družbi in imaginariju, se zdi, da
naslonitev Kanadčanov na tradicijo s sta-
re celine, o kateri govorita Djwa in Sto-
uck, ustrezneje razloži oblikovanje zapr-
tih skupnosti z manjšo potrebo po razi-
skovanju okolja, komunikaciji in refle-
ksiji novega, saj je omogočala reproduk-
cijo starih vzorcev v novem, bogatejšem
svetu. Treba je potemtakem predposta-
viti, da je v fryjevsko »garnizijsko men-
taliteto« že vpisana dvopolarnost bri-
tansko-ameriških vzorov, na eni strani
s prenašanjem evropskega, razsvetljen-
skega in romantičnega slavljenja nara-
ve oziroma njenega kultiviranja, na dru-
gi strani pa z dojemanjem dežele kot iz-
ziva, ki se je v Združenih državah Ame-
rike udejanjilo kot samozavestno osvaja-
nje novega prostora. Kanadski imagina-
rij, ki se je v okviru te dvopolarnosti izra-
ziteje naslonil na britanski odziv, je obe-
nem s spoštljivim odnosom do okoliške
divjine ohranjal tudi strah pred njo. Na
ta, politični in obenem kulturni dejav-
nik se osredinja Ramsay Cook, ko opo-
zarja, da so Američani skušali »amerika-
nizirati« zahod – vzpostaviti sebi lastno
kulturo in državo, medtem ko naj bi Ka-
nadčani želeli ustvariti »Britanijo na za-
28 Frye, Conclusion, 831.