Page 75 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 75
»Narod« in kanadski utemeljitveni mit
sebej poročila prvotnih raziskovalcev, trgovcev in pionirjev. To izročilo
sicer ne izključuje mitologije prvotnih naseljencev, čeprav Frye opozarja,
da so Indijanci ustvarili mitologijo, ki je vključevala vse glavne elemen-
te kanadskih lastnih temeljev, vendar Kanadčani niso zmogli vzpostavi-
ti povezave z njo preprosto zato, ker so jo videli le kot literarno konven-
cijo 19. stoletja oziroma ker so nanjo gledali s historičnega vidika.44 Pri
tem pa je treba dodati, da je v »historičnem« odzivu na staroselsko mi-
tološko izročilo že vpisan konflikt med »staro« evropsko in staroselsko
tradicijo; konlikt za katerega po navadi velja, da je, čeravno prikrit, tretje
od osrednjih torišč kanadskega kulturnega mita.45
Tudi kanadski imaginarij potemtakem ni – in ni bil razumljen kot
– esencialistično bistvo naroda, kajti v družbi gre, kot opozarja Frye,
vselej za zbir mentalnih predstav, mitična struktura pa se napaja šele iz
osnov družbene mitologije, tj. iz šablon in repertoarnih odzivov na po-
samične družbene položaje,46 ki so dani v obtok v medsebojni komuni-
kaciji, množičnih medijih, berilih ter literarni zgodovini in literaturi. R.
M. Brown je pokazal, da so tudi »pozicije žrtve«, o katerih v Prežive-
tju govori Atwoodova, neke vrste simbolna slovnica, ki nas ne usmerja
h goli okoljski determinaciji, marveč k strukturam, ki jih okoljska izku-
šnja sproža,47 medtem ko John Sutherland govor o »nezavedni grozi na-
rave« in »podzavestni grozi uma« razume kot emocionalno-formalni
odnos oziroma kot dvojno konstrukcijo: na eni strani zunanjega sveta –
narave, geografije – ter na drugi strani notranjega sveta – uma, podzave-
sti.48 Zato ne preseneča, če celo Moss, ki ga prištevamo k najznačilnejšim
predstavnikom tematološkega kritištva, zatrjuje, da obstaja konvencija
opisa in kontrole nad danim, drugačna od tistega (pokrajine), kar zazna-
vamo49 – s čimer, podobno kot Eleanor Cook, ločuje na eni strani pro-
stor kot fizično kategorijo in na drugi strani kulturno opredeljeni pro-
stor kot skupek filtrov, skozi katere beremo dejanski, otipljivi prostor.50
44 Frye, Conclusion, 836.
45 New, A History of Canadian, 18–23.
46 Frye, The stubborn, 7, 20. Frye uporablja izraz stock responses, za katerega bi bil pomensko doslednej-
ši prevod množični odzivi.
47 Brown, Critic, 180.
48 Sutherland v Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature, 312 isl.
49 John Moss in Christine Hamelin, John Moss: Consciousness as Context, An Interview, Text.Seri-
al.Journal, Studies in Canadian Literature, 1. januar 1995, http://journals.hil.unb.ca/index.php/SCL/
article/viewArticle/8216/9273.
50 Eleanor Cook, Seeing and Unseeing in the Eye: Canadian literature and the sense of place, v: A Pas-
sion for Identity: an introduction to Canadian studies, ur. David Taras in Beverly Rasporich, 2nd ed. (Scar-
borough Ont.: Nelson Canada, 1993), 290.
sebej poročila prvotnih raziskovalcev, trgovcev in pionirjev. To izročilo
sicer ne izključuje mitologije prvotnih naseljencev, čeprav Frye opozarja,
da so Indijanci ustvarili mitologijo, ki je vključevala vse glavne elemen-
te kanadskih lastnih temeljev, vendar Kanadčani niso zmogli vzpostavi-
ti povezave z njo preprosto zato, ker so jo videli le kot literarno konven-
cijo 19. stoletja oziroma ker so nanjo gledali s historičnega vidika.44 Pri
tem pa je treba dodati, da je v »historičnem« odzivu na staroselsko mi-
tološko izročilo že vpisan konflikt med »staro« evropsko in staroselsko
tradicijo; konlikt za katerega po navadi velja, da je, čeravno prikrit, tretje
od osrednjih torišč kanadskega kulturnega mita.45
Tudi kanadski imaginarij potemtakem ni – in ni bil razumljen kot
– esencialistično bistvo naroda, kajti v družbi gre, kot opozarja Frye,
vselej za zbir mentalnih predstav, mitična struktura pa se napaja šele iz
osnov družbene mitologije, tj. iz šablon in repertoarnih odzivov na po-
samične družbene položaje,46 ki so dani v obtok v medsebojni komuni-
kaciji, množičnih medijih, berilih ter literarni zgodovini in literaturi. R.
M. Brown je pokazal, da so tudi »pozicije žrtve«, o katerih v Prežive-
tju govori Atwoodova, neke vrste simbolna slovnica, ki nas ne usmerja
h goli okoljski determinaciji, marveč k strukturam, ki jih okoljska izku-
šnja sproža,47 medtem ko John Sutherland govor o »nezavedni grozi na-
rave« in »podzavestni grozi uma« razume kot emocionalno-formalni
odnos oziroma kot dvojno konstrukcijo: na eni strani zunanjega sveta –
narave, geografije – ter na drugi strani notranjega sveta – uma, podzave-
sti.48 Zato ne preseneča, če celo Moss, ki ga prištevamo k najznačilnejšim
predstavnikom tematološkega kritištva, zatrjuje, da obstaja konvencija
opisa in kontrole nad danim, drugačna od tistega (pokrajine), kar zazna-
vamo49 – s čimer, podobno kot Eleanor Cook, ločuje na eni strani pro-
stor kot fizično kategorijo in na drugi strani kulturno opredeljeni pro-
stor kot skupek filtrov, skozi katere beremo dejanski, otipljivi prostor.50
44 Frye, Conclusion, 836.
45 New, A History of Canadian, 18–23.
46 Frye, The stubborn, 7, 20. Frye uporablja izraz stock responses, za katerega bi bil pomensko doslednej-
ši prevod množični odzivi.
47 Brown, Critic, 180.
48 Sutherland v Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature, 312 isl.
49 John Moss in Christine Hamelin, John Moss: Consciousness as Context, An Interview, Text.Seri-
al.Journal, Studies in Canadian Literature, 1. januar 1995, http://journals.hil.unb.ca/index.php/SCL/
article/viewArticle/8216/9273.
50 Eleanor Cook, Seeing and Unseeing in the Eye: Canadian literature and the sense of place, v: A Pas-
sion for Identity: an introduction to Canadian studies, ur. David Taras in Beverly Rasporich, 2nd ed. (Scar-
borough Ont.: Nelson Canada, 1993), 290.
