Page 81 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 81
»Narod« in kanadski utemeljitveni mit
ziv na pokrajino, kot vidimo, zrasel iz soočenja med prinesenimi ali pre-
sajenimi »evropskimi« predstavami o prostoru in dejanskim geograf-
skim okoljem: iz kolizije med podedovanim starim simbolnim jezikom
in novo deželo, na kar, slednjič opozarja tudi Lee Briscoe Thompson, ki
dodaja, da Kanada, podobno kot Avstralija, ni nastala iz revolucije in ni
preživela mitične travme državljanske vojne tako kot ZDA.60 Komple-
mentarna podoba travme je lahko rasla kvečjemu iz izkušnje in iz od-
zivov prebeglih lojalistov, ki naj bi po mnenju Duffyja svoj strah, obču-
tek nepravičnosti, trpljenje in boj ob izseljevanju na sever prenesli na ce-
lostno podobo imaginacije in v skladu s tem tudi na odnos do sovražne
narave.61 Če kanadski imaginarij v odnosu do prostora na eni strani iz-
haja iz tradicionalističnih, a z ekonomskim progresivizmom podprtih
predstav britanskih in francoskih kolonialistov, ga z druge strani potem-
takem podpirajo predstave pred revolucijo bežečih lojalistov, ki so pri-
nesli drugi nezanemarljivi imaginativni vir, posebej pomenljiv v odnosu
do Združenih držav Amerike. McGregorjeva ugotavlja, da so se ameri-
ški puritanski priseljenci poistovetili z izraelskim eksodusom, kar jim je
dalo »moč in zdržljivost, potrebno za soočenje z nevarnostmi divjine«.62
Uporaba bibličnih vzporednic, zlasti ideja »preizkušnje«, je bila temelj,
ki je omogočil tako pozitiven kot negativen odziv na novi prostor. Prav
tu McGregorjeva zaznava razliko med imaginarijem v Združenih državah
in pri Kanadčanih, ki niso na enak način konceptualno osmislili nove iz-
kušnje. Spričo te kombinacije je namesto ameriškega transcendentaliz-
ma v kanadski literaturi prevladal močnejši vpliv angleške romantike;
namesto liberalistične vizije podjarmljenja narave pa vizija miroljubnega
kultiviranja dežele. In ko je ta predstava, podprta z ekonomskim intere-
som, trčila ob predstavo o dejanskosti prostora, sta iz nje vzniknila podo-
ba krutega, grozečega severa na eni strani in na drugi strani dodaten za-
gon h konzervativizmu v organizaciji pomenov v družbi.
Kaj je torej mogoče reči o reprezentacijah prostora, časa, sebe in o
odnosu do neznanega v angleški, pa tudi francoski kanadski literaturi?
Kako se je, če se je, formiral in razvijal kanadski utemeljitveni mit? Pred-
vsem je danes, kljub dejstvu, da tematološko raziskovanje zopet prido-
biva na vrednosti in da so pretežno poststrukturalistične kritike frye-
vskih in tematoloških konceptov tudi v kanadistični literarni vedi vse
60 Lee Briscoe Thompson, Lands Without Ghosts: Canadian and Australian Historical Poetry, v: The
history and historiography of Commonwealth literature, ur. Dieter Riemenschneider (Tübingen: G. Narr,
1983), 166.
61 Duffy, Gardens, covenants, 13–18.
62 McGregor, The Frontier, 276–277.
ziv na pokrajino, kot vidimo, zrasel iz soočenja med prinesenimi ali pre-
sajenimi »evropskimi« predstavami o prostoru in dejanskim geograf-
skim okoljem: iz kolizije med podedovanim starim simbolnim jezikom
in novo deželo, na kar, slednjič opozarja tudi Lee Briscoe Thompson, ki
dodaja, da Kanada, podobno kot Avstralija, ni nastala iz revolucije in ni
preživela mitične travme državljanske vojne tako kot ZDA.60 Komple-
mentarna podoba travme je lahko rasla kvečjemu iz izkušnje in iz od-
zivov prebeglih lojalistov, ki naj bi po mnenju Duffyja svoj strah, obču-
tek nepravičnosti, trpljenje in boj ob izseljevanju na sever prenesli na ce-
lostno podobo imaginacije in v skladu s tem tudi na odnos do sovražne
narave.61 Če kanadski imaginarij v odnosu do prostora na eni strani iz-
haja iz tradicionalističnih, a z ekonomskim progresivizmom podprtih
predstav britanskih in francoskih kolonialistov, ga z druge strani potem-
takem podpirajo predstave pred revolucijo bežečih lojalistov, ki so pri-
nesli drugi nezanemarljivi imaginativni vir, posebej pomenljiv v odnosu
do Združenih držav Amerike. McGregorjeva ugotavlja, da so se ameri-
ški puritanski priseljenci poistovetili z izraelskim eksodusom, kar jim je
dalo »moč in zdržljivost, potrebno za soočenje z nevarnostmi divjine«.62
Uporaba bibličnih vzporednic, zlasti ideja »preizkušnje«, je bila temelj,
ki je omogočil tako pozitiven kot negativen odziv na novi prostor. Prav
tu McGregorjeva zaznava razliko med imaginarijem v Združenih državah
in pri Kanadčanih, ki niso na enak način konceptualno osmislili nove iz-
kušnje. Spričo te kombinacije je namesto ameriškega transcendentaliz-
ma v kanadski literaturi prevladal močnejši vpliv angleške romantike;
namesto liberalistične vizije podjarmljenja narave pa vizija miroljubnega
kultiviranja dežele. In ko je ta predstava, podprta z ekonomskim intere-
som, trčila ob predstavo o dejanskosti prostora, sta iz nje vzniknila podo-
ba krutega, grozečega severa na eni strani in na drugi strani dodaten za-
gon h konzervativizmu v organizaciji pomenov v družbi.
Kaj je torej mogoče reči o reprezentacijah prostora, časa, sebe in o
odnosu do neznanega v angleški, pa tudi francoski kanadski literaturi?
Kako se je, če se je, formiral in razvijal kanadski utemeljitveni mit? Pred-
vsem je danes, kljub dejstvu, da tematološko raziskovanje zopet prido-
biva na vrednosti in da so pretežno poststrukturalistične kritike frye-
vskih in tematoloških konceptov tudi v kanadistični literarni vedi vse
60 Lee Briscoe Thompson, Lands Without Ghosts: Canadian and Australian Historical Poetry, v: The
history and historiography of Commonwealth literature, ur. Dieter Riemenschneider (Tübingen: G. Narr,
1983), 166.
61 Duffy, Gardens, covenants, 13–18.
62 McGregor, The Frontier, 276–277.
