Page 73 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 73
»Narod« in kanadski utemeljitveni mit
vrenca kot »velikega kita« – opredeli kot vseobsegajočo, je treba razu-
meti kot primarni temelj garnizijske mentalitete. Njegovo tezo deloma
preoblikuje Gaile McGregor, ugotavljajoč, da so kanadski zgodovinar-
ji na začetku 20. stoletja nekritično sprejeli »teorijo meje«, ki jo je leta
1893 v ZDA formuliral Frederick Jackson Turner, o zahodu kot o mej-
ni preizkušnji ter o severnoameriški celini kot etničnem talilnem lon-
cu. To naj bi v kanadski umetnosti povzročilo prikriti razcep med sle-
denjem Turnerjevi definiciji in nezavednim zarisom srhljivosti, neprija-
znosti zlovešče in nikakor ne celostne, v sebi sklenjene narave. O tej ne-
zavedni psihološki meji pravzaprav govori Frye. In če je Turner ameriško
»zahodno mejo« opisoval kot mejo oblasti, kot izziv in preizkus za po-
sameznika, kako osvojiti še neosvojeno, je po mnenju McGregorjeve ka-
nadska »severna meja« – udejanjena predvsem v naravi in v neskončno-
stih divjine – meja ekstremov, ločnica, ki zbuja psihološki občutek obko-
ljenosti ter osamelosti in tako postaja prostor vzdržljivosti ter eksisten-
cialne ranljivosti.36
Na avtorje, ki so pri definiciji utemeljitvenega mita izhajali iz odno-
sa do fizičnega prostora, sta bila naslovljena predvsem očitka, da skuša-
jo ustvariti enovito in »fiksno«, tj. esencialistično kulturno identiteto,
ne upoštevajoč regionalne, etnične ali spolske identifikacije,37 ter da zla-
sti tematološke študije pokrajino razumejo kot vnaprej dano, medtem ko
je okoljski determinizem, na katerem naj bi bili zasnovani njihovi argu-
menti, že dužbena konstrukcija pokrajine.38 Na Fryja in Atwoodovo bi
bilo moč nasloviti tudi pomislek, da sta se pri opredelitvi utemeljitvenega
mita pretirano naslonila na pesništvo Fryjevega sodobnika Edwina Joh-
na Pratta, kar bo še razvidno iz obravnave Prattovega pesništva v zadnjih
poglavjih pričujoče knjige. Če bi ti očitki lahko veljali za Atwoodovo in
nekatere druge tematologe (zlasti D. G. Jonesa in deloma Johna Mossa),
je pri oceni Fryjevih izhodišč potrebna večja previdnost, saj je pri oceni
njegovih »kanadskih« teorij treba upoštevati tudi njegovo protostruk-
turalistično prakso v okviru primerjalne literarne vede, iz katere je raz-
36 Gaile McGregor, The Frontier Anthitesis, v: A Passion for Identity: an introduction to Canadian studies,
ur. David Taras in Beverly Rasporich, 2nd ed. (Scarborough Ont.: Nelson Canada, 1993), 283; Gai-
le McGregor, A Case Study in the Construction of Place: Boundary Management as Theme and
Strategy in Canadian Art and Life, Invisible Culture: An Electronic Journal for Visual Culture 5 (2003),
http://www.rochester.edu/in_visible_culture/Issue_5/McGregor/McGregor.html.
37 Russel Morton Brown, The Practice and Theory of Canadian Thematic Criticism: A Reconsideration 70, št.
2 (2001), 653–689.
38 Cameron, Theory and Criticism, Trends in Canadian Literature, 114; Leon Surette, Here is Us: The To-
pocentrism of Canadian Literary Criticism, Canadian Poetry: Studies, Documents, Reviews 10 (1982),
http://www.canadianpoetry.ca/cpjrn/vol10/surette.htm.
vrenca kot »velikega kita« – opredeli kot vseobsegajočo, je treba razu-
meti kot primarni temelj garnizijske mentalitete. Njegovo tezo deloma
preoblikuje Gaile McGregor, ugotavljajoč, da so kanadski zgodovinar-
ji na začetku 20. stoletja nekritično sprejeli »teorijo meje«, ki jo je leta
1893 v ZDA formuliral Frederick Jackson Turner, o zahodu kot o mej-
ni preizkušnji ter o severnoameriški celini kot etničnem talilnem lon-
cu. To naj bi v kanadski umetnosti povzročilo prikriti razcep med sle-
denjem Turnerjevi definiciji in nezavednim zarisom srhljivosti, neprija-
znosti zlovešče in nikakor ne celostne, v sebi sklenjene narave. O tej ne-
zavedni psihološki meji pravzaprav govori Frye. In če je Turner ameriško
»zahodno mejo« opisoval kot mejo oblasti, kot izziv in preizkus za po-
sameznika, kako osvojiti še neosvojeno, je po mnenju McGregorjeve ka-
nadska »severna meja« – udejanjena predvsem v naravi in v neskončno-
stih divjine – meja ekstremov, ločnica, ki zbuja psihološki občutek obko-
ljenosti ter osamelosti in tako postaja prostor vzdržljivosti ter eksisten-
cialne ranljivosti.36
Na avtorje, ki so pri definiciji utemeljitvenega mita izhajali iz odno-
sa do fizičnega prostora, sta bila naslovljena predvsem očitka, da skuša-
jo ustvariti enovito in »fiksno«, tj. esencialistično kulturno identiteto,
ne upoštevajoč regionalne, etnične ali spolske identifikacije,37 ter da zla-
sti tematološke študije pokrajino razumejo kot vnaprej dano, medtem ko
je okoljski determinizem, na katerem naj bi bili zasnovani njihovi argu-
menti, že dužbena konstrukcija pokrajine.38 Na Fryja in Atwoodovo bi
bilo moč nasloviti tudi pomislek, da sta se pri opredelitvi utemeljitvenega
mita pretirano naslonila na pesništvo Fryjevega sodobnika Edwina Joh-
na Pratta, kar bo še razvidno iz obravnave Prattovega pesništva v zadnjih
poglavjih pričujoče knjige. Če bi ti očitki lahko veljali za Atwoodovo in
nekatere druge tematologe (zlasti D. G. Jonesa in deloma Johna Mossa),
je pri oceni Fryjevih izhodišč potrebna večja previdnost, saj je pri oceni
njegovih »kanadskih« teorij treba upoštevati tudi njegovo protostruk-
turalistično prakso v okviru primerjalne literarne vede, iz katere je raz-
36 Gaile McGregor, The Frontier Anthitesis, v: A Passion for Identity: an introduction to Canadian studies,
ur. David Taras in Beverly Rasporich, 2nd ed. (Scarborough Ont.: Nelson Canada, 1993), 283; Gai-
le McGregor, A Case Study in the Construction of Place: Boundary Management as Theme and
Strategy in Canadian Art and Life, Invisible Culture: An Electronic Journal for Visual Culture 5 (2003),
http://www.rochester.edu/in_visible_culture/Issue_5/McGregor/McGregor.html.
37 Russel Morton Brown, The Practice and Theory of Canadian Thematic Criticism: A Reconsideration 70, št.
2 (2001), 653–689.
38 Cameron, Theory and Criticism, Trends in Canadian Literature, 114; Leon Surette, Here is Us: The To-
pocentrism of Canadian Literary Criticism, Canadian Poetry: Studies, Documents, Reviews 10 (1982),
http://www.canadianpoetry.ca/cpjrn/vol10/surette.htm.
