Page 72 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 72
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
hodu«; reprodukcijo britanske ustave, moči in kulture v novem, še ne-
kultiviranem okolju.29
Fryjeva artikulacija kanadskega odnosa do narave kot enega glavnih
konstituentov utemeljitvenega mita je sicer najznačilnejši, nikakor pa ne
edini tovrstni poizkus opredelitve nacionalnega karakterja. Najkasneje
ob koncu 19. stoletja je bila Fryjevi podobna misel izražena v antologiji
Songs of the Great Dominion, katere urednik W. D. Lighthall je s trditvi-
jo, da kanadska poezija bralcu prinaša posebno »severno klimo«,30 uve-
del pojem, ki so ga kasneje v veliki meri izrabile t. i. tematološke študije,
predvsem njihova najvidnejša predstavnica Margaret Atwood, s tezo, da
je stalnica kanadske literature tema preživetja v človeku sovražnem oko-
lju, literarni junaki pa naj bi v njej zasedali raznovrstne položaje žrtve.31
Interpretacije, ki pojasnjujejo imaginativni odziv, v okviru katerega sta
narava in »sever« dojeta kot nekaj divjega ali grozljivega, se – ne glede
na konotacije, ki jih vzpostavljajo – skoraj vedno gibljejo v okviru bipo-
larnosti ameriške izkušnje in britanskega prenašanja tradicije. Po Co-
okovem mnenju se je odcepljanje od evropskih korenin pokazalo rav-
no v tem, da je bil »severu«, podobno kot naravi v ZDA, pripisan religio-
zni smisel,32 a z drugačnim vrednostnim predznakom, kar je oviralo zre-
lo nacionalno identifikacijo. Podobno menita James Deahl in Terry Bar-
ker, ki v kanadski literaturi in kulturi opažata nezmožnost stika z zave-
stjo o »naravnem zakonu«, skritem za zunanjim, materialnim svetom,
ki naj bi se pri Kanadčanih izgubila prav zaradi strahu pred divjino se-
verne pokrajine.33Frye sam je že izvorno opozarjal, da je garnizijsko men-
taliteto treba razumeti ne le kot odziv na neprijaznost fizičnega okolja,
marveč tudi kot odziv na psihološko mejo;34 »nezavedna groza pred na-
ravo in podzavestni strah pred nečim v umu /.../ soobstajata«.35 Mejo, fi-
zično in psihološko, ki jo Frye metaforično – s prispodobo reke Sv. Lo-
29 Isto, 830.
30 Willam Douw Lighthall, ur., Introduction, v: Songs of the great Dominion voices from the forests and wa-
ters, the settlements and cities of Canada (London: W Scott, 1889), xxiii isl., http://www.canadiana.org/
ECO/ItemRecord/24303?id=f473e76e98c2399d.
31 Atwood, Survival. Med tipične tematološke študije ob delih Atwoodove prištevamo še knjige Lau-
renca Ricouja Vertical man, horizontal world; man and landscape in Canadian prairie fiction (Vancouver:
University of British Columbia Press, 1973), Johna Mossa Patterns of isolation in English Canadian ficti-
on (Toronto: McClelland and Stewart, 1974) in D.G. Jonesa Butterfly on rock: a study of themes and ima-
ges in Canadian literature (Toronto: University of Toronto Press, 1970).
32 Ramsay Cook, Imagining a North American Garden: Some Parallels & Differences in Canadian
& American Culture, Canadian Literature, št. 103 (1984), 16–18.
33 James Deahl in Terry Barker, New Canada or True North, CV II, 1983, 33–34.
34 Frye, Conclusion, 830.
35 Frye, The Bush, 141–142.
hodu«; reprodukcijo britanske ustave, moči in kulture v novem, še ne-
kultiviranem okolju.29
Fryjeva artikulacija kanadskega odnosa do narave kot enega glavnih
konstituentov utemeljitvenega mita je sicer najznačilnejši, nikakor pa ne
edini tovrstni poizkus opredelitve nacionalnega karakterja. Najkasneje
ob koncu 19. stoletja je bila Fryjevi podobna misel izražena v antologiji
Songs of the Great Dominion, katere urednik W. D. Lighthall je s trditvi-
jo, da kanadska poezija bralcu prinaša posebno »severno klimo«,30 uve-
del pojem, ki so ga kasneje v veliki meri izrabile t. i. tematološke študije,
predvsem njihova najvidnejša predstavnica Margaret Atwood, s tezo, da
je stalnica kanadske literature tema preživetja v človeku sovražnem oko-
lju, literarni junaki pa naj bi v njej zasedali raznovrstne položaje žrtve.31
Interpretacije, ki pojasnjujejo imaginativni odziv, v okviru katerega sta
narava in »sever« dojeta kot nekaj divjega ali grozljivega, se – ne glede
na konotacije, ki jih vzpostavljajo – skoraj vedno gibljejo v okviru bipo-
larnosti ameriške izkušnje in britanskega prenašanja tradicije. Po Co-
okovem mnenju se je odcepljanje od evropskih korenin pokazalo rav-
no v tem, da je bil »severu«, podobno kot naravi v ZDA, pripisan religio-
zni smisel,32 a z drugačnim vrednostnim predznakom, kar je oviralo zre-
lo nacionalno identifikacijo. Podobno menita James Deahl in Terry Bar-
ker, ki v kanadski literaturi in kulturi opažata nezmožnost stika z zave-
stjo o »naravnem zakonu«, skritem za zunanjim, materialnim svetom,
ki naj bi se pri Kanadčanih izgubila prav zaradi strahu pred divjino se-
verne pokrajine.33Frye sam je že izvorno opozarjal, da je garnizijsko men-
taliteto treba razumeti ne le kot odziv na neprijaznost fizičnega okolja,
marveč tudi kot odziv na psihološko mejo;34 »nezavedna groza pred na-
ravo in podzavestni strah pred nečim v umu /.../ soobstajata«.35 Mejo, fi-
zično in psihološko, ki jo Frye metaforično – s prispodobo reke Sv. Lo-
29 Isto, 830.
30 Willam Douw Lighthall, ur., Introduction, v: Songs of the great Dominion voices from the forests and wa-
ters, the settlements and cities of Canada (London: W Scott, 1889), xxiii isl., http://www.canadiana.org/
ECO/ItemRecord/24303?id=f473e76e98c2399d.
31 Atwood, Survival. Med tipične tematološke študije ob delih Atwoodove prištevamo še knjige Lau-
renca Ricouja Vertical man, horizontal world; man and landscape in Canadian prairie fiction (Vancouver:
University of British Columbia Press, 1973), Johna Mossa Patterns of isolation in English Canadian ficti-
on (Toronto: McClelland and Stewart, 1974) in D.G. Jonesa Butterfly on rock: a study of themes and ima-
ges in Canadian literature (Toronto: University of Toronto Press, 1970).
32 Ramsay Cook, Imagining a North American Garden: Some Parallels & Differences in Canadian
& American Culture, Canadian Literature, št. 103 (1984), 16–18.
33 James Deahl in Terry Barker, New Canada or True North, CV II, 1983, 33–34.
34 Frye, Conclusion, 830.
35 Frye, The Bush, 141–142.
