Page 69 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 69
»Narod« in kanadski utemeljitveni mit
zakona in moralne pravičnosti.23 Lojalistični odziv pribežnikov iz ZDA
je, kot ugotavlja Sandra Djwa, potemtakem bistveno sooblikoval videnje
Kanade, ki je vključevalo nasprotovanje Združenim državam ob hkra-
tni naslonitvi na Veliko Britanijo.24 Frye dvopolnosti, nastajajoče iz raz-
ličnih tradicij, razume tudi kot prostorsko vprašanje, glede na to, da ka-
nadsko enotnost razume kot srečanje dveh geografskih osi, tiste v sme-
ri vzhod – zahod, ki skladno z zgodovinskim širjenjem kanadskega oze-
mlja proti Britanski Kolumbiji zagotavlja politično enotnost države – in
tiste v smeri jug – sever, ki naj bi bila temelj kanadske kulturne identifi-
kacije in ki jo razume kot združevanje dveh radikalno drugačnih izho-
dišč, »novoameriškega« ter tradicionalno britanskega.25 V mislih nima
(le) fizične geografske danosti, marveč zlasti dva tipa mentalne struk-
ture. Za eno naj bi bila značilna nereflektirana heroičnost, katere tipič-
ni nacionalni projekt je gradnja čezcelinske železnice, medtem ko dru-
ga, kulturna identifikacija vzpostavlja specifični imaginativni odziv, ki
se umešča v vmesni prostor med liberalističnim podrejanjem in zadrža-
no rojalistično konzervativnostjo. Oboje naj bi se po Fryjevem mnenju
izkazovalo v posebnem odnosu do prostora oziroma do naravne danosti,
ki ga definira kot »mentaliteto majhnih in izoliranih skupnosti, obkro-
ženih tako s fizično kot s psihološko mejo, med seboj ločenih /.../ pa ven-
dar nenehno soočenih s širnim, nepredstavljivim, pretečim in mogoč-
nim fizičnim okoljem«.26
Izvor vzorca, ki ga opisuje Frye, tudi New in W. J. Keith pripisujeta
posebnostim prvotnega naseljevanja Kanade, v okviru katerega so nasta-
jala nepovezana pionirska naselja in garnizije, ki niso imele skoraj nobe-
nih medsebojnih stikov. Frye jih opiše kot »tesno povezane, blokirane
skupnosti«, obkrožene s pretečim fizičnim teritorijem, ki ne zbuja indi-
vidualnega odziva, saj naj bi bilo v stanju ogroženosti laže ohranjati sek-
taško izločenost ali celo množiti garnizije,27 kakor izbrati individualno
23 Sandra Djwa, Canadian Poets and the Great Tradition, Canadian Literature, št. 65 (1975), 46 isl.
24 Djwa, Canadian Poets; prim. Dennis Duffy, Gardens, covenants, exiles: loyalism in the literature of Upper
Canada Ontario (Toronto: University of Toronto Press, 1982), 8–28.
25 Frye, Conclusion, 824; Northrop Frye, The Bush Garden (/Toronto/: Anansi, 1971); Northrop Frye,
The Stubborn Structure (London: Methuen, 1974).
26 Frye, Conclusion, 830.
27 New, A History of Canadian, 24 isl.; Keith, Third World, 9. O garnizijah Frye govori zato, ker so kanad-
ski osvajalci na osvojenih ozemljih najprej postavili vojaške utrdbe in šele na temelju tako pridoblje-
ne varnosti potem ustvarili naselbino, ki so jo skušali čim bolj ograditi od divjine, prim. Mirko Jurak,
Northrop Frye in Margaret Atwood: Njun odnos do kanadske samobitnosti in kulture, Zbornik ob
sedemdesetletnici Franceta Bernika (1997), 231–232.
zakona in moralne pravičnosti.23 Lojalistični odziv pribežnikov iz ZDA
je, kot ugotavlja Sandra Djwa, potemtakem bistveno sooblikoval videnje
Kanade, ki je vključevalo nasprotovanje Združenim državam ob hkra-
tni naslonitvi na Veliko Britanijo.24 Frye dvopolnosti, nastajajoče iz raz-
ličnih tradicij, razume tudi kot prostorsko vprašanje, glede na to, da ka-
nadsko enotnost razume kot srečanje dveh geografskih osi, tiste v sme-
ri vzhod – zahod, ki skladno z zgodovinskim širjenjem kanadskega oze-
mlja proti Britanski Kolumbiji zagotavlja politično enotnost države – in
tiste v smeri jug – sever, ki naj bi bila temelj kanadske kulturne identifi-
kacije in ki jo razume kot združevanje dveh radikalno drugačnih izho-
dišč, »novoameriškega« ter tradicionalno britanskega.25 V mislih nima
(le) fizične geografske danosti, marveč zlasti dva tipa mentalne struk-
ture. Za eno naj bi bila značilna nereflektirana heroičnost, katere tipič-
ni nacionalni projekt je gradnja čezcelinske železnice, medtem ko dru-
ga, kulturna identifikacija vzpostavlja specifični imaginativni odziv, ki
se umešča v vmesni prostor med liberalističnim podrejanjem in zadrža-
no rojalistično konzervativnostjo. Oboje naj bi se po Fryjevem mnenju
izkazovalo v posebnem odnosu do prostora oziroma do naravne danosti,
ki ga definira kot »mentaliteto majhnih in izoliranih skupnosti, obkro-
ženih tako s fizično kot s psihološko mejo, med seboj ločenih /.../ pa ven-
dar nenehno soočenih s širnim, nepredstavljivim, pretečim in mogoč-
nim fizičnim okoljem«.26
Izvor vzorca, ki ga opisuje Frye, tudi New in W. J. Keith pripisujeta
posebnostim prvotnega naseljevanja Kanade, v okviru katerega so nasta-
jala nepovezana pionirska naselja in garnizije, ki niso imele skoraj nobe-
nih medsebojnih stikov. Frye jih opiše kot »tesno povezane, blokirane
skupnosti«, obkrožene s pretečim fizičnim teritorijem, ki ne zbuja indi-
vidualnega odziva, saj naj bi bilo v stanju ogroženosti laže ohranjati sek-
taško izločenost ali celo množiti garnizije,27 kakor izbrati individualno
23 Sandra Djwa, Canadian Poets and the Great Tradition, Canadian Literature, št. 65 (1975), 46 isl.
24 Djwa, Canadian Poets; prim. Dennis Duffy, Gardens, covenants, exiles: loyalism in the literature of Upper
Canada Ontario (Toronto: University of Toronto Press, 1982), 8–28.
25 Frye, Conclusion, 824; Northrop Frye, The Bush Garden (/Toronto/: Anansi, 1971); Northrop Frye,
The Stubborn Structure (London: Methuen, 1974).
26 Frye, Conclusion, 830.
27 New, A History of Canadian, 24 isl.; Keith, Third World, 9. O garnizijah Frye govori zato, ker so kanad-
ski osvajalci na osvojenih ozemljih najprej postavili vojaške utrdbe in šele na temelju tako pridoblje-
ne varnosti potem ustvarili naselbino, ki so jo skušali čim bolj ograditi od divjine, prim. Mirko Jurak,
Northrop Frye in Margaret Atwood: Njun odnos do kanadske samobitnosti in kulture, Zbornik ob
sedemdesetletnici Franceta Bernika (1997), 231–232.
