Page 64 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 64
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
vsem z vsemi simbolnimi konotacijami, ki jih ta prinaša.7 Lahko bi re-
kli, da sta bili angleščina in francoščina neprimerni za opis novega oko-
lja zato, ker oziroma dokler sta bila po večini simbolno nemodificirana
jezika, s čimer se strinja tudi David Richards, ki meni, da je različnost
simbolnih konotacij poimenovanja v primerjavi z »matičnima« jeziko-
ma glavna skrb kanadskih piscev. Šele s poimenovanjem oziroma ubese-
denjem predmet po njegovem mnenju postavimo pod nadzor kulturne-
ga sistema, jezik in simboli pa omogočajo in/ali zavirajo identifikacijo:
»/V/ večji ali manjši meri /tudi/ kanadski pesniki rabijo jezik, ki se je v
sistem razvil v prostoru, drugačnem od izvornega, zato je trud ubesediti
prostor eden izmed /njihovih/ osrednjih naporov«.8
V tem lahko vidimo poglavitni razlog, zakaj se je oblikovanje nacional-
ne identifikacije v Kanadi znatno manj kot pri Slovencih osredotočalo in
utemeljevalo v jeziku, ki ga niso mogli – tako kot se je dogajalo v Sloveniji –
utemeljevati kot »metafizično podstat«, smisel, center ali celo utemeljitve-
ni mit. Čeprav je tudi v Kanadi ubesedovanje s pomočjo literature bilo eden
bistvenih gradnikov nacionalne identifikacije, se je ta osredinjala na način,
kako ubesediti neznani lastni prostor. Vendar pa je bilo spričo njegove geo-
grafske razpotegnjenosti, kot nakazuje zgornja Cameronova izjava, v ve-
liki meri onemogočeno tudi iskanje simbolnega sistema s pomočjo dru-
gega standardnega kriterija pri formaciji nacionalnih držav – t. i. ius soli
– kar je prav tako razvidno pri oblikovanju literarne tradicije.
Nedvomno so odločilno vlogo pri nastajanju, a obenem težavah s
kanadsko nacionalno identifikacijo odigrale specifične politično-zgodo-
vinske okoliščine. Politična neenotnost t. i. Britanske Severne Ameri-
ke je bila eden najmočnejših dejavnikov, ki so pred 19. stoletjem zavira-
li potrebo po specifični kulturi,9 kolonialistična nasprotja pa so na oze-
mlju današnje Kanade dobila veliko jasnejši konfliktni izraz kot na oze-
mlju Združenih držav.10 Deloma zaradi omahljive politike do indijanskih
7 Francesco Pontuale, Survival, ovvero: ma la letteratura canadese e davvero cosí catastrofica?, Rivista
di Studi Canadesi/Canadian Studies Review 7 (1994), 42; Dennis Lee, Cadence, Country, Silence: Wri-
ting in a Colonial Space, Open Letter 2, št. 6 (1973), 34–53.
8 David Richards, Language and Identity in Canadian and Irish Poetry, v: Canadian Story and History
1885–1985: Papers Presented at the Tenth Annual conference of the British Association for Canadian Studies, ur.
C. Nicholson in P. Easingwood (Edinburgh: Edinburgh University, 1986), 93.
9 William H. New, A History of Canadian Literature (London: Macmillan, 1991), 24 isl.; William J. Ke-
ith, Third World America, v: Studies on Canadian literature : introductory and critical essays, ur. Arnold
Davidson (New York: Modern Language Association of America, 1990), 9.
10 Pri zarisu političnih in zgodovinskih okoliščin se naslanjam na več virov, posebej na obe Literarni zgo-
dovini Kanade ter druge literarno zgodovinske zarise: prim. New, A History of Canadian, 25–33; Carl
Klinck, ur., Literary History of Canada: Canadian Literature in English (Toronto: University of Toronto
Press, 1965); E.K. Brown, On Canadian Poetry (Toronto: Ryerson Press, 1943); in Keith, Third World.
vsem z vsemi simbolnimi konotacijami, ki jih ta prinaša.7 Lahko bi re-
kli, da sta bili angleščina in francoščina neprimerni za opis novega oko-
lja zato, ker oziroma dokler sta bila po večini simbolno nemodificirana
jezika, s čimer se strinja tudi David Richards, ki meni, da je različnost
simbolnih konotacij poimenovanja v primerjavi z »matičnima« jeziko-
ma glavna skrb kanadskih piscev. Šele s poimenovanjem oziroma ubese-
denjem predmet po njegovem mnenju postavimo pod nadzor kulturne-
ga sistema, jezik in simboli pa omogočajo in/ali zavirajo identifikacijo:
»/V/ večji ali manjši meri /tudi/ kanadski pesniki rabijo jezik, ki se je v
sistem razvil v prostoru, drugačnem od izvornega, zato je trud ubesediti
prostor eden izmed /njihovih/ osrednjih naporov«.8
V tem lahko vidimo poglavitni razlog, zakaj se je oblikovanje nacional-
ne identifikacije v Kanadi znatno manj kot pri Slovencih osredotočalo in
utemeljevalo v jeziku, ki ga niso mogli – tako kot se je dogajalo v Sloveniji –
utemeljevati kot »metafizično podstat«, smisel, center ali celo utemeljitve-
ni mit. Čeprav je tudi v Kanadi ubesedovanje s pomočjo literature bilo eden
bistvenih gradnikov nacionalne identifikacije, se je ta osredinjala na način,
kako ubesediti neznani lastni prostor. Vendar pa je bilo spričo njegove geo-
grafske razpotegnjenosti, kot nakazuje zgornja Cameronova izjava, v ve-
liki meri onemogočeno tudi iskanje simbolnega sistema s pomočjo dru-
gega standardnega kriterija pri formaciji nacionalnih držav – t. i. ius soli
– kar je prav tako razvidno pri oblikovanju literarne tradicije.
Nedvomno so odločilno vlogo pri nastajanju, a obenem težavah s
kanadsko nacionalno identifikacijo odigrale specifične politično-zgodo-
vinske okoliščine. Politična neenotnost t. i. Britanske Severne Ameri-
ke je bila eden najmočnejših dejavnikov, ki so pred 19. stoletjem zavira-
li potrebo po specifični kulturi,9 kolonialistična nasprotja pa so na oze-
mlju današnje Kanade dobila veliko jasnejši konfliktni izraz kot na oze-
mlju Združenih držav.10 Deloma zaradi omahljive politike do indijanskih
7 Francesco Pontuale, Survival, ovvero: ma la letteratura canadese e davvero cosí catastrofica?, Rivista
di Studi Canadesi/Canadian Studies Review 7 (1994), 42; Dennis Lee, Cadence, Country, Silence: Wri-
ting in a Colonial Space, Open Letter 2, št. 6 (1973), 34–53.
8 David Richards, Language and Identity in Canadian and Irish Poetry, v: Canadian Story and History
1885–1985: Papers Presented at the Tenth Annual conference of the British Association for Canadian Studies, ur.
C. Nicholson in P. Easingwood (Edinburgh: Edinburgh University, 1986), 93.
9 William H. New, A History of Canadian Literature (London: Macmillan, 1991), 24 isl.; William J. Ke-
ith, Third World America, v: Studies on Canadian literature : introductory and critical essays, ur. Arnold
Davidson (New York: Modern Language Association of America, 1990), 9.
10 Pri zarisu političnih in zgodovinskih okoliščin se naslanjam na več virov, posebej na obe Literarni zgo-
dovini Kanade ter druge literarno zgodovinske zarise: prim. New, A History of Canadian, 25–33; Carl
Klinck, ur., Literary History of Canada: Canadian Literature in English (Toronto: University of Toronto
Press, 1965); E.K. Brown, On Canadian Poetry (Toronto: Ryerson Press, 1943); in Keith, Third World.
