Page 229 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 229
Kanadska imaginacija – analiza poezije
5. Tam, ob Hudičevih slapovih,
je bila tista eskimska deklica, ob tvojih nogah
Samuel Hearne, prebodena z dvema kopjema,
ti brez moči ob svojih pomočnikih,
a ona se je zvijala okoli njih kakor
jegulja, umirajoč, in nikoli ne bo vedela.
Apology for absence, 80.
Prenos izvornega vira na eksemplarično raven – na raven figure, v
kateri zlasti Hearnovo življenje nadomešča (ne)smiselnost življenja na
sploh – omogoča izrazita formalna razsrediščenost pesmi, v katerih ne
Samuel Hearne ne pesniški govorec in ne ideja vzdržljivosti niso os, oko-
li katere bi se strukturiralo govorčevo ali bralčevo (osmišljeno) izkustvo.
Diskontinuiteta onemogoča objektivno pripoved, zato se Newlovov pa-
limpsestni vir in njegov avtor – prehajajoč skozi filter pesnikovega oz.
govorčevega upovedovanja – spreminjata v čisto fikcijo in ne funkcioni-
rata več kot za t. i. »long poem« značilen dokumentarni vir. Pretrgana
naracija, ki niha med preteklostjo in sedanjostjo, pa je tudi tista prvina,
ki ustvarja zavest o tekstualni oblikovanosti pripovedi in ki med akt pri-
povedi in branja vsiljuje izgovarjajoči »jaz«, s tem pa opozicionalnosti
in pomenske nedoločenosti, ki onemogočajo enovito, enoznačno ali celo
ideološko bralčevo izkustvo.177
Na enak način, z brisanjem dokumentarne osnove, eksemplaričnost
dosega drugi (oziroma tretji) cikel iz iste zbirke Ride Off Any Horizon
(Odjezdi s slehernega obzorja). Za razliko od vseh doslej obravnavnih ali
omenjenih pesmi v tem primeru niti ni več možno govoriti o dokumen-
177 Natančna analiza retoričnih postopkov na tem mestu ni mogoča, opozoril pa bi rad vsaj na nekaj
vidnejših in značilnejših. Geminacije imajo v ciklu ponavadi funkcijo intenziviranja – oziroma poiz-
kusa, kako afektivno intenzivirati izkušnjo, ki je po svojem bistvu nespoznatna, tako kot v prvi pes-
mi: Hearne, your camp must have smelled / like hell /.../ hell smeared with human manure / hell half–full of
raw hides, / hell of sweat, Indians, stale fat, /meat–hell, fear–hell, hell of cold. Gl. John Newlove, Apology for
absence, 79, v.10–16. Kot vidimo tudi iz navedenega primera, še očitneje pa se to pokaže na drugih
mestih, interpunkcija ne deluje le kot ritmično sredstvo, ampak posamične izjave razsredišči, zara-
di cezure iztrga iz njihove povezanosti s kontekstom. Močne cezure zato prevladajo nad sicer dovolj
pogostimi enjambementi, ki so rabljeni kot sredstvo dvoumnosti – npr. pozicija, ki potencira ko-
likost otokov in šele z enjambementom tudi njihovo napolnjenost, poraslost v sledečem primeru:
the islands: / the islands, many / of them abound /.../ with dwarf pines – ali ironizacije: It is a romantic world
/ to readers of journeys /.../ especially if their houses are heated / to some degree, Samuel. Newlove, Apology
for absence, 79, v. 5–9, 80, v. 6–8; kurziva je moja. Med tehnopoetskimi načini, ki razsrediščajo naracijo
v ciklu, je najzanimivejši primer iz tretje pesmi, kjer začetno omembo Hearna v drugem verzu pre-
kine štiri kitice dolg oklepaj, ki središče pesmi prenese na opis prostora, za katerega ni jasno, ali gre za
na videz objektivni opis dežele, po kateri naj bi potoval Hearne, ali pa za govorčevo meditacijo, ki se
po koncu oklepaja spet vrne k podobi Hearnove vzdržljivosti.
5. Tam, ob Hudičevih slapovih,
je bila tista eskimska deklica, ob tvojih nogah
Samuel Hearne, prebodena z dvema kopjema,
ti brez moči ob svojih pomočnikih,
a ona se je zvijala okoli njih kakor
jegulja, umirajoč, in nikoli ne bo vedela.
Apology for absence, 80.
Prenos izvornega vira na eksemplarično raven – na raven figure, v
kateri zlasti Hearnovo življenje nadomešča (ne)smiselnost življenja na
sploh – omogoča izrazita formalna razsrediščenost pesmi, v katerih ne
Samuel Hearne ne pesniški govorec in ne ideja vzdržljivosti niso os, oko-
li katere bi se strukturiralo govorčevo ali bralčevo (osmišljeno) izkustvo.
Diskontinuiteta onemogoča objektivno pripoved, zato se Newlovov pa-
limpsestni vir in njegov avtor – prehajajoč skozi filter pesnikovega oz.
govorčevega upovedovanja – spreminjata v čisto fikcijo in ne funkcioni-
rata več kot za t. i. »long poem« značilen dokumentarni vir. Pretrgana
naracija, ki niha med preteklostjo in sedanjostjo, pa je tudi tista prvina,
ki ustvarja zavest o tekstualni oblikovanosti pripovedi in ki med akt pri-
povedi in branja vsiljuje izgovarjajoči »jaz«, s tem pa opozicionalnosti
in pomenske nedoločenosti, ki onemogočajo enovito, enoznačno ali celo
ideološko bralčevo izkustvo.177
Na enak način, z brisanjem dokumentarne osnove, eksemplaričnost
dosega drugi (oziroma tretji) cikel iz iste zbirke Ride Off Any Horizon
(Odjezdi s slehernega obzorja). Za razliko od vseh doslej obravnavnih ali
omenjenih pesmi v tem primeru niti ni več možno govoriti o dokumen-
177 Natančna analiza retoričnih postopkov na tem mestu ni mogoča, opozoril pa bi rad vsaj na nekaj
vidnejših in značilnejših. Geminacije imajo v ciklu ponavadi funkcijo intenziviranja – oziroma poiz-
kusa, kako afektivno intenzivirati izkušnjo, ki je po svojem bistvu nespoznatna, tako kot v prvi pes-
mi: Hearne, your camp must have smelled / like hell /.../ hell smeared with human manure / hell half–full of
raw hides, / hell of sweat, Indians, stale fat, /meat–hell, fear–hell, hell of cold. Gl. John Newlove, Apology for
absence, 79, v.10–16. Kot vidimo tudi iz navedenega primera, še očitneje pa se to pokaže na drugih
mestih, interpunkcija ne deluje le kot ritmično sredstvo, ampak posamične izjave razsredišči, zara-
di cezure iztrga iz njihove povezanosti s kontekstom. Močne cezure zato prevladajo nad sicer dovolj
pogostimi enjambementi, ki so rabljeni kot sredstvo dvoumnosti – npr. pozicija, ki potencira ko-
likost otokov in šele z enjambementom tudi njihovo napolnjenost, poraslost v sledečem primeru:
the islands: / the islands, many / of them abound /.../ with dwarf pines – ali ironizacije: It is a romantic world
/ to readers of journeys /.../ especially if their houses are heated / to some degree, Samuel. Newlove, Apology
for absence, 79, v. 5–9, 80, v. 6–8; kurziva je moja. Med tehnopoetskimi načini, ki razsrediščajo naracijo
v ciklu, je najzanimivejši primer iz tretje pesmi, kjer začetno omembo Hearna v drugem verzu pre-
kine štiri kitice dolg oklepaj, ki središče pesmi prenese na opis prostora, za katerega ni jasno, ali gre za
na videz objektivni opis dežele, po kateri naj bi potoval Hearne, ali pa za govorčevo meditacijo, ki se
po koncu oklepaja spet vrne k podobi Hearnove vzdržljivosti.
