Page 190 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 190
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
ru, da bi tej tematiki našel ustrezen tehnično-jezikovni izraz in »dejav-
no ‘(po)iskal’ deželo, njeno podobo in njen glas«.78
Tudi v tej pesnitvi, tako kot v pesnitvi Brébeuf in njegovi sobratje,
Pratt zrcali kulturno dvojnost kanadskega naroda, ki naj bi jo med dru-
gim določala dvojnost francoskega religioznega asketizma nasproti se-
kularni tehnološki zmožnosti angleške izkušnje, ki je povrhu vsega poli-
tično usmerjena proti zahodu.79 To se sklada s Fryjevo trditvijo, da se ka-
nadska identiteta vzpostavlja na sečišču dveh celinskih osi, od katerih os
vzhod – zahod predstavlja romantično, heroično tradicijo, ki je hkrati os
politične in kulturno-ideološke narodne enovitosti. Pri Prattovem po-
veličevanju železniške gradnje je eden temeljnih dejavnikov zopet jezik,
in sicer kot sredstvo, s katerim se lahko sporazumevata vzhod in zahod.
Ob fizični odsotnosti osrednje figure predsednika Johna A. Macdonal-
da je jezik med pogajanji (njegovo) edino sredstvo prepričevanja oddalje-
ne Britanske Kolumbije, naj se pridruži kanadski konfederaciji. S tem je-
zik in železnica – kot za pridružitev obljubljena kompenzacija – posta-
neta enakovredno sredstvo komunikacije prek celine, ki jo zaznamujeta
»brutalnost, preproščina, nevednost in tišina«.80
Dejstvo je, da je Pratt vnesel povsem nov pogled v prikaz železni-
ce; prej so jo pesniki bodisi spregledali bodisi obravnavali kot urbano
tehnološko motnjo sredi ruralne pokrajine, ki moti njihov primarni in-
dividualni odziv na naravo. Pratt železnice ne obravnava več kot izku-
šnje posameznika, marveč kot skupnostni projekt celega naroda: narod
in železnica sta izenačena v ideji, da je oboje ustvarjeno le v partnerstvu
med skupnostnim in individualnim naporom (Macdonaldovim, tru-
dom glavnega inženirja Van Horna).81 Zato železnica ni kontrast naravi,
ampak »partner« pri udejanjenju kolektivnega odnosa do prostora, kar
jo postavlja v središče kanadske mitske imaginacije. Boj z naravo je seve-
da eno od vodilnih identifikacijskih sredstev na ravni tematike in prav
tu je Pratt najmočneje izrazil svojo zmožnost mitotvorja.
Glede na to, da je v ospredju kolektivni boj z naravo, je središčna po-
doba pesnitve simbol, s katerim naj bralec poistoveti svoje izkustvo nara-
78 Buitenhuis, E. J. Pratt and his work, 148–149.
79 Johnson, Brébeuf, 143–144.
80 Stevens, Language and Man, 39. V letih po 1867 se je Konfederacija širila s priključevanjem posamičnih
danes kanadskih provinc. Ena najpomembnejših je bila zaradi svoje zahodne lege Britanska Kolum-
bija. Prvi premier kanadske konfederacije John A. Macdonald je l. 1870 dosegel njeno priključitev
Kanadi s sporazumom o gradnji železnice, ki bi povezovala vzhodno in zahodno obalo – in sicer
najkasneje v desetih letih po sporazumu, česar pa zaradi zahtevnosti projekta in politične klime ni
bilo mogoče uresničiti v predvidenem času.
81 Kevin Flynn, The Railway in Canadian Poetry, Canadian Literature 174 (2002), 84–89.
ru, da bi tej tematiki našel ustrezen tehnično-jezikovni izraz in »dejav-
no ‘(po)iskal’ deželo, njeno podobo in njen glas«.78
Tudi v tej pesnitvi, tako kot v pesnitvi Brébeuf in njegovi sobratje,
Pratt zrcali kulturno dvojnost kanadskega naroda, ki naj bi jo med dru-
gim določala dvojnost francoskega religioznega asketizma nasproti se-
kularni tehnološki zmožnosti angleške izkušnje, ki je povrhu vsega poli-
tično usmerjena proti zahodu.79 To se sklada s Fryjevo trditvijo, da se ka-
nadska identiteta vzpostavlja na sečišču dveh celinskih osi, od katerih os
vzhod – zahod predstavlja romantično, heroično tradicijo, ki je hkrati os
politične in kulturno-ideološke narodne enovitosti. Pri Prattovem po-
veličevanju železniške gradnje je eden temeljnih dejavnikov zopet jezik,
in sicer kot sredstvo, s katerim se lahko sporazumevata vzhod in zahod.
Ob fizični odsotnosti osrednje figure predsednika Johna A. Macdonal-
da je jezik med pogajanji (njegovo) edino sredstvo prepričevanja oddalje-
ne Britanske Kolumbije, naj se pridruži kanadski konfederaciji. S tem je-
zik in železnica – kot za pridružitev obljubljena kompenzacija – posta-
neta enakovredno sredstvo komunikacije prek celine, ki jo zaznamujeta
»brutalnost, preproščina, nevednost in tišina«.80
Dejstvo je, da je Pratt vnesel povsem nov pogled v prikaz železni-
ce; prej so jo pesniki bodisi spregledali bodisi obravnavali kot urbano
tehnološko motnjo sredi ruralne pokrajine, ki moti njihov primarni in-
dividualni odziv na naravo. Pratt železnice ne obravnava več kot izku-
šnje posameznika, marveč kot skupnostni projekt celega naroda: narod
in železnica sta izenačena v ideji, da je oboje ustvarjeno le v partnerstvu
med skupnostnim in individualnim naporom (Macdonaldovim, tru-
dom glavnega inženirja Van Horna).81 Zato železnica ni kontrast naravi,
ampak »partner« pri udejanjenju kolektivnega odnosa do prostora, kar
jo postavlja v središče kanadske mitske imaginacije. Boj z naravo je seve-
da eno od vodilnih identifikacijskih sredstev na ravni tematike in prav
tu je Pratt najmočneje izrazil svojo zmožnost mitotvorja.
Glede na to, da je v ospredju kolektivni boj z naravo, je središčna po-
doba pesnitve simbol, s katerim naj bralec poistoveti svoje izkustvo nara-
78 Buitenhuis, E. J. Pratt and his work, 148–149.
79 Johnson, Brébeuf, 143–144.
80 Stevens, Language and Man, 39. V letih po 1867 se je Konfederacija širila s priključevanjem posamičnih
danes kanadskih provinc. Ena najpomembnejših je bila zaradi svoje zahodne lege Britanska Kolum-
bija. Prvi premier kanadske konfederacije John A. Macdonald je l. 1870 dosegel njeno priključitev
Kanadi s sporazumom o gradnji železnice, ki bi povezovala vzhodno in zahodno obalo – in sicer
najkasneje v desetih letih po sporazumu, česar pa zaradi zahtevnosti projekta in politične klime ni
bilo mogoče uresničiti v predvidenem času.
81 Kevin Flynn, The Railway in Canadian Poetry, Canadian Literature 174 (2002), 84–89.
