Page 184 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 184
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
datkov in prizorov, ki jih Pratt celo iz privzetih virov ne prevzame, am-
pak jih preprosto izpusti.
Nakazal sem že, da Pratt sicer šibko, a vendar upošteva širši zgodo-
vinski kontekst jezutiskega misijonarstva; ta je viden ob omembah Ri-
chelieuja, Mazarina in ob izpostavitvi spora med jezuiti in nekaterimi
protireformacijskimi gibanji. Vendar je Pratt silno previden pri omem-
bah zgodovinskega konteksta. Francoske politične in religiozne težnje
omenja na kratko, evfemistično in zato hermetično, obenem pa jih s per-
sonifikacijami in omembami svetnikov ter mistikov preprede z legen-
darnostjo.67 Tudi seznam izpustov v pesnitvi je dolg. V celoti izpusti na-
silno konvertiranje Indijancev, ker bi takšna proti-predstava, ki bi zbu-
jala ambivalentnost, lahko onemogočala identifikacijo z junakom pokri-
stjanjevalcem; poleg tega bi bila v nasprotju s kanadskim mitom o mir-
nem prevzemu indijanskih ozemelj. Pratt prav tako ne omenja franco-
skih imperialnih teženj in trgovanja kot enega izmed temeljnih gonil ko-
lonizacije vse od raziskovanj Jacquesa Cartierja naprej. Ti izpusti niso to-
liko v prid neoporečnosti krščanskega poziva kolikor v prid skupne, dvo-
kulturne nacionalne interpelacije, saj ustvarjajo distanco do Francije in
njenih kolonizatorskih teženj. Redekopova opozarja na dva najznačil-
nejša primera takšnih izpustitev, in sicer na izpustitev izpričanih Brébe-
ufovih sanj o španskem moškem, ki dobi podobo hudiča,68 ter na vizijo
križa, kjer je v primerjavi z izvornim jezuitskim virom izpuščena podo-
ba dveh »francoskih lilij«, simbola imperializma.69 Tega ne smemo bra-
ti le kot krščansko ideologizacijo, marveč kot preprečevanje dvoumno-
sti, ki bi omogočale branje Brébeufovega delovanja v okviru kolonialnih
teženj namesto v okviru priprave nove družbene skupnosti.70 Pratt je to-
rej strogo pazil, da bikulturnega mita ne bi rušil, ko bi postavljal pod vpra-
šaj namene bodisi angleške bodisi francoske kanadske skupnosti, pa čeprav
je kanadski mit v njegovi obravnavi na videz dvoumen. Izogiba se izposta-
vljanju matične dežele jezuitskih misijonarjev in njenih kolonizatorskih
namer, a obenem ohranja ostanek kolonialistične vizije, ki najjasneje pri-
de do izraza v obravnavi odnosa med misijonarji in staroselci.
Prav zato je v luči trojnega kanadskega mita, o katerem govori New,
in v luči mita o mirni vključitvi Indijancev v Kanadi treba tolmačiti dej-
67 Pratt, Complete poems 2, 47–49, v. 1–57.
68 Španski moški je v zapisanih Brébeufovih sanjah seveda personificiral drugega francoskega nas-
protnika v boju za prevlado na severnoameriškem kontinentu.
69 Pratt, Complete poems 2, 80, v. 1156–1162.
70 Pontuale, Brébeuf, 74; Redekop, Authority and the Margins, 51; Tschachler, The Cost of Story, 100 idr.
datkov in prizorov, ki jih Pratt celo iz privzetih virov ne prevzame, am-
pak jih preprosto izpusti.
Nakazal sem že, da Pratt sicer šibko, a vendar upošteva širši zgodo-
vinski kontekst jezutiskega misijonarstva; ta je viden ob omembah Ri-
chelieuja, Mazarina in ob izpostavitvi spora med jezuiti in nekaterimi
protireformacijskimi gibanji. Vendar je Pratt silno previden pri omem-
bah zgodovinskega konteksta. Francoske politične in religiozne težnje
omenja na kratko, evfemistično in zato hermetično, obenem pa jih s per-
sonifikacijami in omembami svetnikov ter mistikov preprede z legen-
darnostjo.67 Tudi seznam izpustov v pesnitvi je dolg. V celoti izpusti na-
silno konvertiranje Indijancev, ker bi takšna proti-predstava, ki bi zbu-
jala ambivalentnost, lahko onemogočala identifikacijo z junakom pokri-
stjanjevalcem; poleg tega bi bila v nasprotju s kanadskim mitom o mir-
nem prevzemu indijanskih ozemelj. Pratt prav tako ne omenja franco-
skih imperialnih teženj in trgovanja kot enega izmed temeljnih gonil ko-
lonizacije vse od raziskovanj Jacquesa Cartierja naprej. Ti izpusti niso to-
liko v prid neoporečnosti krščanskega poziva kolikor v prid skupne, dvo-
kulturne nacionalne interpelacije, saj ustvarjajo distanco do Francije in
njenih kolonizatorskih teženj. Redekopova opozarja na dva najznačil-
nejša primera takšnih izpustitev, in sicer na izpustitev izpričanih Brébe-
ufovih sanj o španskem moškem, ki dobi podobo hudiča,68 ter na vizijo
križa, kjer je v primerjavi z izvornim jezuitskim virom izpuščena podo-
ba dveh »francoskih lilij«, simbola imperializma.69 Tega ne smemo bra-
ti le kot krščansko ideologizacijo, marveč kot preprečevanje dvoumno-
sti, ki bi omogočale branje Brébeufovega delovanja v okviru kolonialnih
teženj namesto v okviru priprave nove družbene skupnosti.70 Pratt je to-
rej strogo pazil, da bikulturnega mita ne bi rušil, ko bi postavljal pod vpra-
šaj namene bodisi angleške bodisi francoske kanadske skupnosti, pa čeprav
je kanadski mit v njegovi obravnavi na videz dvoumen. Izogiba se izposta-
vljanju matične dežele jezuitskih misijonarjev in njenih kolonizatorskih
namer, a obenem ohranja ostanek kolonialistične vizije, ki najjasneje pri-
de do izraza v obravnavi odnosa med misijonarji in staroselci.
Prav zato je v luči trojnega kanadskega mita, o katerem govori New,
in v luči mita o mirni vključitvi Indijancev v Kanadi treba tolmačiti dej-
67 Pratt, Complete poems 2, 47–49, v. 1–57.
68 Španski moški je v zapisanih Brébeufovih sanjah seveda personificiral drugega francoskega nas-
protnika v boju za prevlado na severnoameriškem kontinentu.
69 Pratt, Complete poems 2, 80, v. 1156–1162.
70 Pontuale, Brébeuf, 74; Redekop, Authority and the Margins, 51; Tschachler, The Cost of Story, 100 idr.
