Page 179 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 179
Kanadska imaginacija – analiza poezije
sko snov, s katero bi ta »izgubljeni zgodovinski trenutek« postavil nazaj
na pravo mesto v kanadski zgodovini in kulturi, pri tem pa iz jezuitskih
duhovnikov napravi predvsem nosilce junaštva, ki naj bi podložilo na-
cionalno pesništvo in mit.51 Tudi Pontuale se sicer strinja z očitnim dej-
stvom, da je v kontekstu celotne severnoameriške zgodovine vojna proti
poganom pretveza za politiko evropskega kolonializma, toda ta zgodo-
vinski delež je v pesnitev vpleten na način, ki po svoje kaže na njeno kul-
turno-ideološko naravo. Na eni strani Pratt le šibko upošteva kontekst
evropske protireformacije in evropskih kolonialnih bojev. Dvojnost sta-
rega in novega sveta oziroma kolonizacija sta tako predstavljeni skozi de-
loma subjektivno in deloma nacionalno historično perspektivo,52 kar
nujno implicira ideološko interpelacijo, ki jo bom skušal dokazati, sle-
deč štirim opazkam iz Pontualejeve razprave.
Gledišče. Pesnitev je podana skozi gledišče misijonarjev, tako da se
bralec identificira z njihovimi napori. Toda identifikacija je problema-
tična, ker je Pratt izbral tematiko in junaka iz zgodovinskega spomina
francoskih priseljencev in kolonizacije, ki nista bilo nujno sprejemlji-
va za drugo t. i. utemeljitveno skupino v Kanadi. Prepad med obojim
je lahko rešil samo z razširjeno uporabo retoričnih sredstev, predvsem
pa s pazljivo izbranimi (spoznavnimi) elementi predvidene identifikaci-
je. Med njimi sta najpomembnejša dva: najprej poudarek, da je Brébeuf
potomec normanskega plemstva, kar omogoča »junaško« identifikaci-
jo ne le francoski, marveč tudi angleško govoreči skupnosti, zaradi česar
mu daje status pravega nacionalnega junaka. Obenem – in po drugi stra-
ni – identifikacijska dvojnost utemeljuje vizijo Kanadčanov kot dvokul-
turnega naroda, ki je, kot bomo videli, tipično popačena, ker identifika-
cijski vzgib dveh kultur utemeljuje v razlikovanju in potlačitvi tretje, in-
dijanske kulture.53
Problem narative. Narativo pojmujem kot navidez objektivno pripo-
vedovanje zgodbe, ki je utemeljena v kulturnih vrednotah oziroma v kul-
turni identifikaciji; je torej vzporednica družbenim narativam, ki kro-
žijo v skupnosti. Poenotujoča, dogmatična narativa po mnenju Tschac-
hlerja nastaja kot odziv na krizo vrednot, pri čemer je kot krizo mogo-
versity of Ottawa Press, 1977), 106.
51 Pontuale, Brébeuf, 74.
52 Isto, 74–76; Buitenhuis, E. J. Pratt, 52; Buitenhuis, E. J. Pratt and his work, 54; Nyland, Pratt and His-
tory, 106; Munro Beattie, Pratt, v: Literary history of Canada: Canadian literature in English, ur. Carl F.
Klinck (Toronto: University of Toronto Press, 1965), 748.
53 Da je to res tudi pri Prattu, prim. Tschachler, The Cost of Story, 99; Redekop, Authority and the Margins,
57.
sko snov, s katero bi ta »izgubljeni zgodovinski trenutek« postavil nazaj
na pravo mesto v kanadski zgodovini in kulturi, pri tem pa iz jezuitskih
duhovnikov napravi predvsem nosilce junaštva, ki naj bi podložilo na-
cionalno pesništvo in mit.51 Tudi Pontuale se sicer strinja z očitnim dej-
stvom, da je v kontekstu celotne severnoameriške zgodovine vojna proti
poganom pretveza za politiko evropskega kolonializma, toda ta zgodo-
vinski delež je v pesnitev vpleten na način, ki po svoje kaže na njeno kul-
turno-ideološko naravo. Na eni strani Pratt le šibko upošteva kontekst
evropske protireformacije in evropskih kolonialnih bojev. Dvojnost sta-
rega in novega sveta oziroma kolonizacija sta tako predstavljeni skozi de-
loma subjektivno in deloma nacionalno historično perspektivo,52 kar
nujno implicira ideološko interpelacijo, ki jo bom skušal dokazati, sle-
deč štirim opazkam iz Pontualejeve razprave.
Gledišče. Pesnitev je podana skozi gledišče misijonarjev, tako da se
bralec identificira z njihovimi napori. Toda identifikacija je problema-
tična, ker je Pratt izbral tematiko in junaka iz zgodovinskega spomina
francoskih priseljencev in kolonizacije, ki nista bilo nujno sprejemlji-
va za drugo t. i. utemeljitveno skupino v Kanadi. Prepad med obojim
je lahko rešil samo z razširjeno uporabo retoričnih sredstev, predvsem
pa s pazljivo izbranimi (spoznavnimi) elementi predvidene identifikaci-
je. Med njimi sta najpomembnejša dva: najprej poudarek, da je Brébeuf
potomec normanskega plemstva, kar omogoča »junaško« identifikaci-
jo ne le francoski, marveč tudi angleško govoreči skupnosti, zaradi česar
mu daje status pravega nacionalnega junaka. Obenem – in po drugi stra-
ni – identifikacijska dvojnost utemeljuje vizijo Kanadčanov kot dvokul-
turnega naroda, ki je, kot bomo videli, tipično popačena, ker identifika-
cijski vzgib dveh kultur utemeljuje v razlikovanju in potlačitvi tretje, in-
dijanske kulture.53
Problem narative. Narativo pojmujem kot navidez objektivno pripo-
vedovanje zgodbe, ki je utemeljena v kulturnih vrednotah oziroma v kul-
turni identifikaciji; je torej vzporednica družbenim narativam, ki kro-
žijo v skupnosti. Poenotujoča, dogmatična narativa po mnenju Tschac-
hlerja nastaja kot odziv na krizo vrednot, pri čemer je kot krizo mogo-
versity of Ottawa Press, 1977), 106.
51 Pontuale, Brébeuf, 74.
52 Isto, 74–76; Buitenhuis, E. J. Pratt, 52; Buitenhuis, E. J. Pratt and his work, 54; Nyland, Pratt and His-
tory, 106; Munro Beattie, Pratt, v: Literary history of Canada: Canadian literature in English, ur. Carl F.
Klinck (Toronto: University of Toronto Press, 1965), 748.
53 Da je to res tudi pri Prattu, prim. Tschachler, The Cost of Story, 99; Redekop, Authority and the Margins,
57.
