Page 177 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 177
Kanadska imaginacija – analiza poezije
drugič bolj optimistično, ko sta človek in narava v večjem sozvočju, zla-
sti v pesnitvi Towards the Last Spike. Spričo tega ni težko pritrditi mne-
nju Djwajeve, da je Pratt služil Fryju kot vzorec za njegovo vizijo nacio-
nalnega mita.
Med številnimi Prattovimi narativami, o katerih so mnenja različna
tako glede njihove kakovosti kot o tem, koliko je v njih kanadskega (med
njimi naj omenim pesnitvi The Titanic iz l. 1935 in pesem s tematiko iz
prve svetovne vojne The Roosevelt and the Antinoë, 1930), bom pod drob-
nogled vzel dve z vidika nacionalne ideologije najpomembnejši deli. Za
obe velja, da sta, če ju primerjamo s predhodnimi pesnitvami, širše ep-
sko zastavljeni in da opisujeta dva ključna dogodka z neposredno zgodo-
vinsko in nacionalno simbolično vrednostjo.39
Brébeuf in njegovi sobratje40
Pesnitev Brébeuf in njegovi sobratje (»Brébeuf and His Brethren,
1940) opisuje pokristjanjevanje Indijancev in mučeništvo »nacionalne-
ga« svetnika, jezuitskega očeta Jeana Brébeufa in njegovih misijonskih
sobratov. Atwoodova, deloma nadaljujoč Fryjeve poglede, pesnitev razu-
me predvsem kot ubeseditev odnosa med naravo in uničujočo civilizacij-
sko silo, utelešeno v misijonarjih, ki morajo naravo in njen podaljšek, In-
dijance, spreobračati, ker je ne zmorejo dojeti drugače kot zlè.41 Mnenja
o Prattovem odnosu do jezuitskega misijona kot glavne teme pesnitve so
zelo različna. Vincent Sharman meni, da je popis spreobračanja Indijan-
cev ironičen, epilog pesnitve The Martyr’s Shrine,42 v katerem Pratt opi-
suje svetišče, zgrajeno na mestu mučeniških smrti jezuitov, samo navide-
zna apologija, v resnici pa obtožba Kanadčanov kot kolonialistov.43 Peter
Hunt je prepričan, da je pesnitev »nepopustljiva in namerna« apologija
herojstva in prepričanja jezuitov,44 vendar se je še najbolj mogoče strinjati
39 Takšno mnenje podaja, npr., Johnson, prim. Johnson, Brébeuf, 142.
40 Prenovljena in dopolnjena različica komentirane kritične edicije Prattovih Zbranih pesmi je dostopna
kot hipertekstni projekt tudi na spletnem naslovu http://www.trentu.ca/faculty/pratt/. Povezavo na
pesnitev Brébeuf and His Brethren je mogoče dobiti na sledeči povezavi: http://www.trentu.ca/facul-
ty/pratt/poems/texts/159/fr159annotated.html.
41 Atwood, Survival, 93–95.
42 Edwin J. Pratt, Complete poems 2, ur. Sandra Djwa (Toronto: University of Toronto Press, 1989), 109–
110, v. 2115–2137.
43 Vincent Sharman, Illusion and an Atonement, E. J. Pratt and Christianity, Canadian Literature 19
(1964), 26 isl.
44 Peter Hunt, E. J. Pratt’s Brébeuf and his Brethren – The Critics and the Sources, v: The E. J. Pratt Sym-
posium, ur. Glenn Clever (Ottawa: University of Ottawa Press, 1977), 69–89.
drugič bolj optimistično, ko sta človek in narava v večjem sozvočju, zla-
sti v pesnitvi Towards the Last Spike. Spričo tega ni težko pritrditi mne-
nju Djwajeve, da je Pratt služil Fryju kot vzorec za njegovo vizijo nacio-
nalnega mita.
Med številnimi Prattovimi narativami, o katerih so mnenja različna
tako glede njihove kakovosti kot o tem, koliko je v njih kanadskega (med
njimi naj omenim pesnitvi The Titanic iz l. 1935 in pesem s tematiko iz
prve svetovne vojne The Roosevelt and the Antinoë, 1930), bom pod drob-
nogled vzel dve z vidika nacionalne ideologije najpomembnejši deli. Za
obe velja, da sta, če ju primerjamo s predhodnimi pesnitvami, širše ep-
sko zastavljeni in da opisujeta dva ključna dogodka z neposredno zgodo-
vinsko in nacionalno simbolično vrednostjo.39
Brébeuf in njegovi sobratje40
Pesnitev Brébeuf in njegovi sobratje (»Brébeuf and His Brethren,
1940) opisuje pokristjanjevanje Indijancev in mučeništvo »nacionalne-
ga« svetnika, jezuitskega očeta Jeana Brébeufa in njegovih misijonskih
sobratov. Atwoodova, deloma nadaljujoč Fryjeve poglede, pesnitev razu-
me predvsem kot ubeseditev odnosa med naravo in uničujočo civilizacij-
sko silo, utelešeno v misijonarjih, ki morajo naravo in njen podaljšek, In-
dijance, spreobračati, ker je ne zmorejo dojeti drugače kot zlè.41 Mnenja
o Prattovem odnosu do jezuitskega misijona kot glavne teme pesnitve so
zelo različna. Vincent Sharman meni, da je popis spreobračanja Indijan-
cev ironičen, epilog pesnitve The Martyr’s Shrine,42 v katerem Pratt opi-
suje svetišče, zgrajeno na mestu mučeniških smrti jezuitov, samo navide-
zna apologija, v resnici pa obtožba Kanadčanov kot kolonialistov.43 Peter
Hunt je prepričan, da je pesnitev »nepopustljiva in namerna« apologija
herojstva in prepričanja jezuitov,44 vendar se je še najbolj mogoče strinjati
39 Takšno mnenje podaja, npr., Johnson, prim. Johnson, Brébeuf, 142.
40 Prenovljena in dopolnjena različica komentirane kritične edicije Prattovih Zbranih pesmi je dostopna
kot hipertekstni projekt tudi na spletnem naslovu http://www.trentu.ca/faculty/pratt/. Povezavo na
pesnitev Brébeuf and His Brethren je mogoče dobiti na sledeči povezavi: http://www.trentu.ca/facul-
ty/pratt/poems/texts/159/fr159annotated.html.
41 Atwood, Survival, 93–95.
42 Edwin J. Pratt, Complete poems 2, ur. Sandra Djwa (Toronto: University of Toronto Press, 1989), 109–
110, v. 2115–2137.
43 Vincent Sharman, Illusion and an Atonement, E. J. Pratt and Christianity, Canadian Literature 19
(1964), 26 isl.
44 Peter Hunt, E. J. Pratt’s Brébeuf and his Brethren – The Critics and the Sources, v: The E. J. Pratt Sym-
posium, ur. Glenn Clever (Ottawa: University of Ottawa Press, 1977), 69–89.
