Page 162 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 162
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
no in distribucijsko jedro tudi – in zlasti – na podeželju ter med nižjimi slo-
ji. Naklade Mohorjeve so zaradi večje kupne moči daleč največjo rast doži-
vele ravno med letoma 1885 in 1897, rast njenih bralcev pa se je pred naglo
izgubo naročnikov leta 1919 povečevala vse do prve svetovne vojne.127 Skle-
pati je torej mogoče, da avstrolegitimistične različice literarne tvornosti in
njene zmožnosti družbenega mreženja, ki jo Bourdieu definira kot družbe-
ni kapital, mlajše generacije dolgo časa niso mogle povsem ogroziti, čeprav
je postopoma izgubljala simbolni kapital na literarnem trgu in se postopo-
ma preselila skoraj izključno v delež trivialne literature – v zadnjih dveh de-
setletjih 19. stoletja pa je začela izginjati celo kot trivialna pustolovsko-zgo-
dovinska povest.
Oda Koseskega, nastala celo v predmarčnem času, je torej logični od-
raz obdobja, v katerem je avstrolegitimistična različica literarne tvornosti
popolnoma obvladovala literarni sistem, tako s svojim družbenim kot sim-
bolnim kapitalom, ki sta ob marčevskih dogodkih ostala nedotaknjena. V
tem se seveda bistveno razlikuje od Robertsove Britanije, ki je bila tako re-
koč zadnje možno udejanjenje že do skrajnosti marginalizirane idejne razli-
čice kolonializma, ki je v literarnem polju izgubila tako simbolni kot druž-
beni kapital. Do tolikšne marginalizacije je v slovenskem prostoru lahko
prišlo šele s povečanim deležem meščanstva, izobraženstva in delavstva, ko
sta se vodilni politični struji že ozirali k povezavam s hrvaškimi in srbski-
mi strankami, predvsem pa spričo diferenciacije periodičnega tiska in šol-
stva, ki je skrajno točko doživela z vznikom nove državne tvorbe SHS in s
prenosom nacionalnega apela v novo nastale ali prevzete kulturne in ume-
tniške institucije.
Politično-idejni poziciji, ki sta sooblikovali angleškokanadski in slo-
venski literarni sistem in katere odraz sta oda Koseskega in Robertsov sla-
vilni sonet, sta imeli v času njunega nastanka v Kanadi in v Sloveniji po-
temtakem različen status – oda Koseskega je nastopala kot ortodoksna, s
simbolnim in družbenim kapitalom podprta izjava, Robertsov sonet pa kot
skoraj docela marginalizirana različica starejših, (novo)romantičnih gene-
racij. Toda v obeh je mogoče prepoznati značilnosti, ki so jih Brown, Frye in
drugi v kanadski književnosti poimenovali z izrazom kolonialna mentalite-
ta, to pa sta zlasti vzdržnost ter idejna in z njo povezana tudi formalna ne-
radikalnost, ki se navzven kažeta predvsem kot neradikalni politični – ali,
bolje rečeno, kulturni – nacionalizem.
127 Hladnik, Mohorjanska pripovedna.
no in distribucijsko jedro tudi – in zlasti – na podeželju ter med nižjimi slo-
ji. Naklade Mohorjeve so zaradi večje kupne moči daleč največjo rast doži-
vele ravno med letoma 1885 in 1897, rast njenih bralcev pa se je pred naglo
izgubo naročnikov leta 1919 povečevala vse do prve svetovne vojne.127 Skle-
pati je torej mogoče, da avstrolegitimistične različice literarne tvornosti in
njene zmožnosti družbenega mreženja, ki jo Bourdieu definira kot družbe-
ni kapital, mlajše generacije dolgo časa niso mogle povsem ogroziti, čeprav
je postopoma izgubljala simbolni kapital na literarnem trgu in se postopo-
ma preselila skoraj izključno v delež trivialne literature – v zadnjih dveh de-
setletjih 19. stoletja pa je začela izginjati celo kot trivialna pustolovsko-zgo-
dovinska povest.
Oda Koseskega, nastala celo v predmarčnem času, je torej logični od-
raz obdobja, v katerem je avstrolegitimistična različica literarne tvornosti
popolnoma obvladovala literarni sistem, tako s svojim družbenim kot sim-
bolnim kapitalom, ki sta ob marčevskih dogodkih ostala nedotaknjena. V
tem se seveda bistveno razlikuje od Robertsove Britanije, ki je bila tako re-
koč zadnje možno udejanjenje že do skrajnosti marginalizirane idejne razli-
čice kolonializma, ki je v literarnem polju izgubila tako simbolni kot druž-
beni kapital. Do tolikšne marginalizacije je v slovenskem prostoru lahko
prišlo šele s povečanim deležem meščanstva, izobraženstva in delavstva, ko
sta se vodilni politični struji že ozirali k povezavam s hrvaškimi in srbski-
mi strankami, predvsem pa spričo diferenciacije periodičnega tiska in šol-
stva, ki je skrajno točko doživela z vznikom nove državne tvorbe SHS in s
prenosom nacionalnega apela v novo nastale ali prevzete kulturne in ume-
tniške institucije.
Politično-idejni poziciji, ki sta sooblikovali angleškokanadski in slo-
venski literarni sistem in katere odraz sta oda Koseskega in Robertsov sla-
vilni sonet, sta imeli v času njunega nastanka v Kanadi in v Sloveniji po-
temtakem različen status – oda Koseskega je nastopala kot ortodoksna, s
simbolnim in družbenim kapitalom podprta izjava, Robertsov sonet pa kot
skoraj docela marginalizirana različica starejših, (novo)romantičnih gene-
racij. Toda v obeh je mogoče prepoznati značilnosti, ki so jih Brown, Frye in
drugi v kanadski književnosti poimenovali z izrazom kolonialna mentalite-
ta, to pa sta zlasti vzdržnost ter idejna in z njo povezana tudi formalna ne-
radikalnost, ki se navzven kažeta predvsem kot neradikalni politični – ali,
bolje rečeno, kulturni – nacionalizem.
127 Hladnik, Mohorjanska pripovedna.
