Page 159 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 159
Med mitom in institucijami
društvenemu biltenu pomenila revija The Canadian Forum (1920–), ki
ni skrivala zmernih simpatij do kozmopolitskega toka.
Obe publikaciji sta v ospredje sicer postavili pomen nacionalne iden-
tifikacije in nacionalne literature, vendar je Forum, ki je bil vseskozi po-
vezan z vznikajočim modernizmom in njemu vzporedno socialno tema-
tiko, obenem z nasprotovanjem zapoznelim postromantičnim težnjam
spodbujal »kanadskost« literature in literarne kritike, zato ga Djwajeva
označi kot katalizatorja in združevalca različnih mnenj.118 Glede na to,
da je v opoziciji do obeh publikacij kot sredinska pot nastala še ena revija,
First Statement, kaže, da se tudi Forumu ni uspelo povsem izogniti oprede-
ljevanju med póloma t. i. nacionalistov in t. i. kozmopolitov.119 Toda dej-
stvo, da se je celo Frye, ki so si ga kasneje prisvojili nacionalisti ontarij-
skega pesniškega kroga, v svojih tezah o specifični kanadski literaturi na-
slonil na Smithovo antologijo, in sicer kot sodelavec Foruma, kaže, da je
revija odigrala bistveno vlogo kot podstat za uveljavljanje od britanskih
in ameriških vplivov neodvisne sredinske poti, ki sta jo na ravni politič-
ne filozofije in ekonomije zagovarjala Innis in Grant in ki je postala pod-
laga novega kanadskega nacionalizma v šestdesetih letih.
Umestitev Robertsove britanske ode v kontekst pravkar zarisanega
spora se zdi bistvena, saj je v nasprotju z reformiranim nacionalizmom
fryevske ter splošneje Forumove dediščine, britansko odo Robertsa, ki je
bil, med drugim, tipičen konfederacijski avtor, resda možno razumeti
tudi kot posledico vojne propagande, ki je bila še posebej močna v odda-
jah nacionalnega radia.120 A obenem – in še pomembneje – je v njej mo-
goče videti anahronistični ostanek kolonialnega nacionalizma konfede-
racijskih avtorjev, ki sta ga še nedolgo pred tem, v opoziciji do Foruma,
spodbujala tako Društvo kanadskih pisateljev kot njegov bilten The Ca-
nadian Bookman.
Oda Koseskega je v nasprotju z Robertsovo nastajala kot aktuali-
stično besedilo, pa ne zato, ker naj bi – o čemer dvomi že Levstik – na-
stala ob cesarjevem prihodu, temveč spričo dejstva, da je nastala kot ena
izmed bojujočih se različic kulturnega nacionalizma malodane hkrati s
Prešernovo Zdravljico. Obenem je bila oda izraz dominantne struje v te-
danjem kulturnem prostoru, česar o Robertsovi Britaniji v času njenega
118 Djwa, The Canadian Forum.
119 Ustanovitelj First Statementa, ki je zavračal tako banalni patriotizem kot poenostavljeni, prikrito
ameriško usmerjeni kozmopolitizem, John Sutherland, se je prav v tej reviji ironično obregnil zoper
A. J. M. Smitha, rekoč, da je pesnik, ki pridiga politiko v Audenovem stilu, enako kolonialen kot ti-
sti, ki slavi Britanijo v tennysonovskem metrumu. Gl. Daymond in Monkman, Towards a Canadian
literature, 324..
120 Phillip Alfred Buckner, Canada and the British Empire (Oxford University Press, 2008), 112.
društvenemu biltenu pomenila revija The Canadian Forum (1920–), ki
ni skrivala zmernih simpatij do kozmopolitskega toka.
Obe publikaciji sta v ospredje sicer postavili pomen nacionalne iden-
tifikacije in nacionalne literature, vendar je Forum, ki je bil vseskozi po-
vezan z vznikajočim modernizmom in njemu vzporedno socialno tema-
tiko, obenem z nasprotovanjem zapoznelim postromantičnim težnjam
spodbujal »kanadskost« literature in literarne kritike, zato ga Djwajeva
označi kot katalizatorja in združevalca različnih mnenj.118 Glede na to,
da je v opoziciji do obeh publikacij kot sredinska pot nastala še ena revija,
First Statement, kaže, da se tudi Forumu ni uspelo povsem izogniti oprede-
ljevanju med póloma t. i. nacionalistov in t. i. kozmopolitov.119 Toda dej-
stvo, da se je celo Frye, ki so si ga kasneje prisvojili nacionalisti ontarij-
skega pesniškega kroga, v svojih tezah o specifični kanadski literaturi na-
slonil na Smithovo antologijo, in sicer kot sodelavec Foruma, kaže, da je
revija odigrala bistveno vlogo kot podstat za uveljavljanje od britanskih
in ameriških vplivov neodvisne sredinske poti, ki sta jo na ravni politič-
ne filozofije in ekonomije zagovarjala Innis in Grant in ki je postala pod-
laga novega kanadskega nacionalizma v šestdesetih letih.
Umestitev Robertsove britanske ode v kontekst pravkar zarisanega
spora se zdi bistvena, saj je v nasprotju z reformiranim nacionalizmom
fryevske ter splošneje Forumove dediščine, britansko odo Robertsa, ki je
bil, med drugim, tipičen konfederacijski avtor, resda možno razumeti
tudi kot posledico vojne propagande, ki je bila še posebej močna v odda-
jah nacionalnega radia.120 A obenem – in še pomembneje – je v njej mo-
goče videti anahronistični ostanek kolonialnega nacionalizma konfede-
racijskih avtorjev, ki sta ga še nedolgo pred tem, v opoziciji do Foruma,
spodbujala tako Društvo kanadskih pisateljev kot njegov bilten The Ca-
nadian Bookman.
Oda Koseskega je v nasprotju z Robertsovo nastajala kot aktuali-
stično besedilo, pa ne zato, ker naj bi – o čemer dvomi že Levstik – na-
stala ob cesarjevem prihodu, temveč spričo dejstva, da je nastala kot ena
izmed bojujočih se različic kulturnega nacionalizma malodane hkrati s
Prešernovo Zdravljico. Obenem je bila oda izraz dominantne struje v te-
danjem kulturnem prostoru, česar o Robertsovi Britaniji v času njenega
118 Djwa, The Canadian Forum.
119 Ustanovitelj First Statementa, ki je zavračal tako banalni patriotizem kot poenostavljeni, prikrito
ameriško usmerjeni kozmopolitizem, John Sutherland, se je prav v tej reviji ironično obregnil zoper
A. J. M. Smitha, rekoč, da je pesnik, ki pridiga politiko v Audenovem stilu, enako kolonialen kot ti-
sti, ki slavi Britanijo v tennysonovskem metrumu. Gl. Daymond in Monkman, Towards a Canadian
literature, 324..
120 Phillip Alfred Buckner, Canada and the British Empire (Oxford University Press, 2008), 112.
