Page 158 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 158
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
rike – bodisi kot strah pred ameriškim eskpanzionizmom bodisi kot
usmeritev k skupni ameriški izkušnji predvsem pri nižjih slojih. Strah
pred Združenimi državami je bil posebej močno izražen v času neposre-
dno po nastanku Konfederacije, ko je pisateljica Sarah Jannette Duncan
opozarjala, da bi odnos Kanadčanov do ZDA, vključno s posnemanjem
literature, lahko postal enak, kot je bil v tistem času odnos do Velike Bri-
tanije.114 Združene države so na kanadsko literaturo vplivale ne le z ma-
terialno prevlado, marveč tudi na ravni vsebinskih in slogovnih značil-
nosti. Kanadske pesnike so ameriški uredniki in kritiki vseskozi istove-
tili s pesniki narave, romantičnih in pastoralnih klišejev, to pa je vsaj pri
konfederacijskih pesnikih zaviralo razvoj k drugim tematikam, na pri-
mer, k socialni tematiki pri Lampmanu.115 Obenem pa so ameriški knji-
ževniki kanadske literate vselej obravnavali kot svoj lokalno obarvani
podaljšek, ne da bi jim priznali možnost avtonomne nacionalne tradici-
je. Ko je v začetku 20. stoletja v kanadskem literarnem prostoru izbruh-
nil spor med zagovorniki t. i. nacionalne literature in t. i. kozmopoliti, se
je razmeroma hitro pokazalo, da ga je mogoče razumeti ne le kot naspro-
tje med zagovorniki (post)romantične in modernistične literature, ka-
kor poudarja Djwajeva,116 marveč tudi kot nasprotje med britanskim lo-
jalističnim nacionalizmom in na videz kozmopolitskim, a v enako men-
taliteto vpreženim odnosom do Združenih držav in njihovih literarnih
vplivov. T. i. nacionalizem so zagovarjali pretežno konfederacijski avtor-
ji, zbrani okoli Kanadskega društva pisateljev in biltena The Canadian
Bookman (1919–1939), ki je hkrati s podoporo zakonu o avtorskih pravi-
cah zagovarjal obrambo pred severnoameriškim kontinentalizmom, ne
da bi se pri tem distanciral od britanskega imperializma.117 The Canadi-
an Bookman je sicer želel biti kritiški dejavnik za spodbujanje sveže ka-
nadske literature, vendar je nereflektirani patriotizem naletel na silovit
odpor pri t. i. montrealski, »modernistični« skupini pesnikov z Uni-
verze McGill, za katere je izraz »kozmopoliti« uveljavil A. J. M. Smith
v predgovoru k antologiji Book of Canadian Poetry. Čeprav ni bila nepo-
sredno povezana s t. i. pesniki z McGilla je najpomembnejšo opozicijo
114 Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature, 118.
115 Doyle, Canadian Poetry.
116 Djwa, The Canadian Forum.
117 Kathryn Chittick, ‘Making Literature Hum‘: Canadian Literary Journalism in the Twenties, Text.
Serial.Journal, Studies in Canadian Literature, 6. junij 1981, http://journals.hil.unb.ca/index.php/
SCL/article/viewArticle/7968; James Mulvihill, The ‚Canadian Bookman‘ and Literary Nationa-
lism, Canadian Literature, št. 107 (1985), 48–59.
rike – bodisi kot strah pred ameriškim eskpanzionizmom bodisi kot
usmeritev k skupni ameriški izkušnji predvsem pri nižjih slojih. Strah
pred Združenimi državami je bil posebej močno izražen v času neposre-
dno po nastanku Konfederacije, ko je pisateljica Sarah Jannette Duncan
opozarjala, da bi odnos Kanadčanov do ZDA, vključno s posnemanjem
literature, lahko postal enak, kot je bil v tistem času odnos do Velike Bri-
tanije.114 Združene države so na kanadsko literaturo vplivale ne le z ma-
terialno prevlado, marveč tudi na ravni vsebinskih in slogovnih značil-
nosti. Kanadske pesnike so ameriški uredniki in kritiki vseskozi istove-
tili s pesniki narave, romantičnih in pastoralnih klišejev, to pa je vsaj pri
konfederacijskih pesnikih zaviralo razvoj k drugim tematikam, na pri-
mer, k socialni tematiki pri Lampmanu.115 Obenem pa so ameriški knji-
ževniki kanadske literate vselej obravnavali kot svoj lokalno obarvani
podaljšek, ne da bi jim priznali možnost avtonomne nacionalne tradici-
je. Ko je v začetku 20. stoletja v kanadskem literarnem prostoru izbruh-
nil spor med zagovorniki t. i. nacionalne literature in t. i. kozmopoliti, se
je razmeroma hitro pokazalo, da ga je mogoče razumeti ne le kot naspro-
tje med zagovorniki (post)romantične in modernistične literature, ka-
kor poudarja Djwajeva,116 marveč tudi kot nasprotje med britanskim lo-
jalističnim nacionalizmom in na videz kozmopolitskim, a v enako men-
taliteto vpreženim odnosom do Združenih držav in njihovih literarnih
vplivov. T. i. nacionalizem so zagovarjali pretežno konfederacijski avtor-
ji, zbrani okoli Kanadskega društva pisateljev in biltena The Canadian
Bookman (1919–1939), ki je hkrati s podoporo zakonu o avtorskih pravi-
cah zagovarjal obrambo pred severnoameriškim kontinentalizmom, ne
da bi se pri tem distanciral od britanskega imperializma.117 The Canadi-
an Bookman je sicer želel biti kritiški dejavnik za spodbujanje sveže ka-
nadske literature, vendar je nereflektirani patriotizem naletel na silovit
odpor pri t. i. montrealski, »modernistični« skupini pesnikov z Uni-
verze McGill, za katere je izraz »kozmopoliti« uveljavil A. J. M. Smith
v predgovoru k antologiji Book of Canadian Poetry. Čeprav ni bila nepo-
sredno povezana s t. i. pesniki z McGilla je najpomembnejšo opozicijo
114 Daymond in Monkman, Towards a Canadian literature, 118.
115 Doyle, Canadian Poetry.
116 Djwa, The Canadian Forum.
117 Kathryn Chittick, ‘Making Literature Hum‘: Canadian Literary Journalism in the Twenties, Text.
Serial.Journal, Studies in Canadian Literature, 6. junij 1981, http://journals.hil.unb.ca/index.php/
SCL/article/viewArticle/7968; James Mulvihill, The ‚Canadian Bookman‘ and Literary Nationa-
lism, Canadian Literature, št. 107 (1985), 48–59.
