Page 117 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 117
Nacionalne težnje literarne zgodovine ...
stvena refleksija. Nemara najočitneje je to razvidno v zborniku Towards
a Canadian Literature,9 ki prinaša izbor člankov, esejev in manifesta-
tivnih zapisov od leta 1752 dalje, v katerih se daleč najpogosteje poja-
vlja vprašanje specifične kanadskosti v Kanadi zapisane literature. Nji-
hov diskurz se je vse od prvih zapisov – v predgovoru k romanesknemu
poizkusu Julie Catherine Hart leta 1825 ter nekoliko kasneje pri Tho-
masu ‘Arcyju Mc Geeju in Edwardu Hartleyju Dewartu10 – gibal med
zavestjo o potrebi po krepitvi nacionalne zavesti, ki naj bi jo sooblikova-
le literarne tvorbe, in njihovo nezmožnostjo, da bi ustvarile specifična,
neposnemovalska in estetsko vredna besedila. Tudi teza o povezavi do-
mnevno prisotnega kanadskega značaja z determinizmom narave, ena
od najpopularnejših tez v kanadski literarni zgodovini, je bila v metalite-
rarnem diskurzu izražena razmeroma zgodaj, najizraziteje pri Archibal-
du Lampmanu, ki je leta 1891 v predavanju Two Canadian Poets kanad-
skost, dovolj značilno, primerjal s strogim, vztrajnim skandinavskim ka-
rakterjem.11 Tovrstni, večinoma razpršeni in nestrnjeni zapisi ter formu-
lacije so se vrstili vse do sedemdesetih let 20. stoletja.
A kljub nekaterim predhodnim sistematičnejšim poizkusom, pose-
bej v francoskem delu Kanade,12 je doslednejšo kritiško in zgodovinsko
obravnavo nacionalne literature v ospredje postavil šele Northrop Frye,
v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja in seveda v okviru anglo-ka-
nadske literarne vede. Frye je tudi v splošneje zastavljeni Anatomiji kri-
tištva kritištvo in posredno literarno vedo opredelil kot enega izmed po-
enotujočih načel družbe, toda to načelo, ki ga je v Anatomiji postavil v
širši kontekst, je v kritištvu kanadske literature razumel predvsem kot
nacionalno poenotenje, s tem pa je sprožil svojevrstno redukcijo, saj je ne
le literaturo, ampak tudi literarno vedo obravnaval kot možno sredstvo
nacionalne kohezivnosti.13 Fryev najpomembnejši poseg, v katerem je
skušal določiti bistvene idejne in motivne značilnosti kanadske literatu-
9 Towards a Canadian literature: essays, editorials, and manifestos (Ottawa: Tecumseh Press, 1984).
10 Edward Hartley Dewart, Introductory Essay, v: Selections from Canadian poets with occasional critical
and biographical notes and an introductory essay on Canadian poetry (Montreal?: s.n., 1864), ix–xi, http://
www.canadiana.org/ECO/ItemRecord/05265?id=3dd18060b145ccf6; Daymond in Monkman,
Towards a Canadian literature, 37–45, 74–89.
11 Archibald Lampman, Essays and Reviews – Two Canadian Poets, Canadian Poetry: An Electron-
ic Resource, Confederation Poets, 20. julij 2005, http://www.canadianpoetry.ca/confederation/Ar-
chiba ld%20La mpma n/essays_rev iews/t wo_ca nadia n_ poets_ a _ lectu re.htm.
12 Francoske poizkuse literarne zgodovine obravnava Moisan, gl. npr. Clément Moisan, Works of Lit-
erary History as an Instance of Historicity, Poetics Today 12, št. 4 (1991), 687–691.
13 Takšen, kot že rečeno, nekoliko poenostavljen očitek Fryju namenjajo zlasti poststrukturalisti,
prim. npr. Matteo Sanfilippo, Margaret Atwood, il Canada e gli Stati Uniti, Rivista di Studi Canade-
si/Canadian Studies Review, št. 7 (1994), 25.
stvena refleksija. Nemara najočitneje je to razvidno v zborniku Towards
a Canadian Literature,9 ki prinaša izbor člankov, esejev in manifesta-
tivnih zapisov od leta 1752 dalje, v katerih se daleč najpogosteje poja-
vlja vprašanje specifične kanadskosti v Kanadi zapisane literature. Nji-
hov diskurz se je vse od prvih zapisov – v predgovoru k romanesknemu
poizkusu Julie Catherine Hart leta 1825 ter nekoliko kasneje pri Tho-
masu ‘Arcyju Mc Geeju in Edwardu Hartleyju Dewartu10 – gibal med
zavestjo o potrebi po krepitvi nacionalne zavesti, ki naj bi jo sooblikova-
le literarne tvorbe, in njihovo nezmožnostjo, da bi ustvarile specifična,
neposnemovalska in estetsko vredna besedila. Tudi teza o povezavi do-
mnevno prisotnega kanadskega značaja z determinizmom narave, ena
od najpopularnejših tez v kanadski literarni zgodovini, je bila v metalite-
rarnem diskurzu izražena razmeroma zgodaj, najizraziteje pri Archibal-
du Lampmanu, ki je leta 1891 v predavanju Two Canadian Poets kanad-
skost, dovolj značilno, primerjal s strogim, vztrajnim skandinavskim ka-
rakterjem.11 Tovrstni, večinoma razpršeni in nestrnjeni zapisi ter formu-
lacije so se vrstili vse do sedemdesetih let 20. stoletja.
A kljub nekaterim predhodnim sistematičnejšim poizkusom, pose-
bej v francoskem delu Kanade,12 je doslednejšo kritiško in zgodovinsko
obravnavo nacionalne literature v ospredje postavil šele Northrop Frye,
v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja in seveda v okviru anglo-ka-
nadske literarne vede. Frye je tudi v splošneje zastavljeni Anatomiji kri-
tištva kritištvo in posredno literarno vedo opredelil kot enega izmed po-
enotujočih načel družbe, toda to načelo, ki ga je v Anatomiji postavil v
širši kontekst, je v kritištvu kanadske literature razumel predvsem kot
nacionalno poenotenje, s tem pa je sprožil svojevrstno redukcijo, saj je ne
le literaturo, ampak tudi literarno vedo obravnaval kot možno sredstvo
nacionalne kohezivnosti.13 Fryev najpomembnejši poseg, v katerem je
skušal določiti bistvene idejne in motivne značilnosti kanadske literatu-
9 Towards a Canadian literature: essays, editorials, and manifestos (Ottawa: Tecumseh Press, 1984).
10 Edward Hartley Dewart, Introductory Essay, v: Selections from Canadian poets with occasional critical
and biographical notes and an introductory essay on Canadian poetry (Montreal?: s.n., 1864), ix–xi, http://
www.canadiana.org/ECO/ItemRecord/05265?id=3dd18060b145ccf6; Daymond in Monkman,
Towards a Canadian literature, 37–45, 74–89.
11 Archibald Lampman, Essays and Reviews – Two Canadian Poets, Canadian Poetry: An Electron-
ic Resource, Confederation Poets, 20. julij 2005, http://www.canadianpoetry.ca/confederation/Ar-
chiba ld%20La mpma n/essays_rev iews/t wo_ca nadia n_ poets_ a _ lectu re.htm.
12 Francoske poizkuse literarne zgodovine obravnava Moisan, gl. npr. Clément Moisan, Works of Lit-
erary History as an Instance of Historicity, Poetics Today 12, št. 4 (1991), 687–691.
13 Takšen, kot že rečeno, nekoliko poenostavljen očitek Fryju namenjajo zlasti poststrukturalisti,
prim. npr. Matteo Sanfilippo, Margaret Atwood, il Canada e gli Stati Uniti, Rivista di Studi Canade-
si/Canadian Studies Review, št. 7 (1994), 25.
