Page 115 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 115
ionalne težnje
literarne zgodovine
v luči primerjalne
književnosti
Kanadski primer
in njegove podobnosti
s t. i. »slovenskim
kulturnim sindromom«
Desetletje po objavi Bernheimerjevega poročila in po izidu knji-
ge tedaj v Kanadi delujočega Stevena Tötösyja de Zepetneka
Comparative Literature: Theory, Method, Application se zdi,1 da poiz-
kus vnovične opredelitve primerjalne književnosti, katerega odsev sta
bili tudi ti dve besedili, ni tako radikalno zarezal v raznolikost stroke,
kot se je zdelo ob prvih odzivih nanju. Kriza primerjalne književnosti,
o kateri se je govorilo, je bila povezana z nastopom poststrukturaliz-
ma, ko sta bila zamajana ontološki status in pojem avtonomije tako lite-
rarne produkcije kot njenega raziskovanja,2 posledica kritike esencializ-
ma pa je bil afirmativnejši pogled na obravnavanje literature kot enega
izmed družbenih diskurzov. Zato niso presenečali predlogi, naj se pri-
merjalna književnost odreče raziskovanju literarnosti,3 pa tudi ne porast
raziskovanja literarnih besedil, v katerem so bolj ali manj izraženi socio-
loški vidiki – kot, denimo v sistemskih in empiričnih pristopih k litera-
ruri. Zlasti delo Tötösyja de Zepetneka je pri tem zapadlo v paradoks,
saj je obenem skušalo zajeziti krizni materialni status discipline,4 a kot
opozarja Tomo Virk, na način, ki je primerjalno književnost postavil še
1 Gl. 1993, Charles Bernheimer, Comparative literature in the age of multiculturalism (Baltimore: Johns
Hopkins University Press, 1995); Steven Tötösy de Zepetnek, Comparative literature: theory, method,
application (Amsterdam, Atlanta: Rodopi, 1998).
2 Marko Juvan, Od literarne teorije k teoriji literarnega diskurza: fragmenti za uvod, v: Perspektive slo-
venistike ob vključevanju v Evropsko Zvezo : Slovenski Slavistični Kongres, Bled 2003, ur. Marko Jesenšek
(Ljubljana: Slavistično Društvo Slovenije, 2003), 81–85.
3 Bernheimer, Comparative, 42.
4 Comparative literature, 14–15, 18–19.
literarne zgodovine
v luči primerjalne
književnosti
Kanadski primer
in njegove podobnosti
s t. i. »slovenskim
kulturnim sindromom«
Desetletje po objavi Bernheimerjevega poročila in po izidu knji-
ge tedaj v Kanadi delujočega Stevena Tötösyja de Zepetneka
Comparative Literature: Theory, Method, Application se zdi,1 da poiz-
kus vnovične opredelitve primerjalne književnosti, katerega odsev sta
bili tudi ti dve besedili, ni tako radikalno zarezal v raznolikost stroke,
kot se je zdelo ob prvih odzivih nanju. Kriza primerjalne književnosti,
o kateri se je govorilo, je bila povezana z nastopom poststrukturaliz-
ma, ko sta bila zamajana ontološki status in pojem avtonomije tako lite-
rarne produkcije kot njenega raziskovanja,2 posledica kritike esencializ-
ma pa je bil afirmativnejši pogled na obravnavanje literature kot enega
izmed družbenih diskurzov. Zato niso presenečali predlogi, naj se pri-
merjalna književnost odreče raziskovanju literarnosti,3 pa tudi ne porast
raziskovanja literarnih besedil, v katerem so bolj ali manj izraženi socio-
loški vidiki – kot, denimo v sistemskih in empiričnih pristopih k litera-
ruri. Zlasti delo Tötösyja de Zepetneka je pri tem zapadlo v paradoks,
saj je obenem skušalo zajeziti krizni materialni status discipline,4 a kot
opozarja Tomo Virk, na način, ki je primerjalno književnost postavil še
1 Gl. 1993, Charles Bernheimer, Comparative literature in the age of multiculturalism (Baltimore: Johns
Hopkins University Press, 1995); Steven Tötösy de Zepetnek, Comparative literature: theory, method,
application (Amsterdam, Atlanta: Rodopi, 1998).
2 Marko Juvan, Od literarne teorije k teoriji literarnega diskurza: fragmenti za uvod, v: Perspektive slo-
venistike ob vključevanju v Evropsko Zvezo : Slovenski Slavistični Kongres, Bled 2003, ur. Marko Jesenšek
(Ljubljana: Slavistično Društvo Slovenije, 2003), 81–85.
3 Bernheimer, Comparative, 42.
4 Comparative literature, 14–15, 18–19.
