Page 337 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 337
epistemologija kulturne zgodovine
gajo stare povezave in oblikujejo nove, zgodovinarjevi posegi pa produ-
cirajo nove interpretacije. Zgodovinar je ujet med praxis in prakso teori-
je: med svojo zakoreninjenostjo v družbenost, ki od njega vsak dan terja
dejanja in odločitve, in teorijo, kjer bi se moral zgodovinar odmisliti kot
subjekt. Z napetostjo med subjektovo ujetostjo v praxis in prakso teori-
je se zgodovinar obrača k vprašanju ideologije, in sicer tako v preteklosti
kakor v sedanjosti. Edini resnično zanimiv predmet kulturne zgodovi-
ne so torej »umetelne laži«, kot jim pravi Vico, ali, rečeno v današnji te-
oretski govorici, ideologije.
S podobnim orožjem branita Carlo Ginzburg32 in Giovanni Levi33
mikrozgodovino (microstoria) pred francosko novo zgodovino in Geer-
tzovo antropologijo. Polemiko z vplivnima šolama zastavita na metodo-
loški ravni kot zahtevo po kontekstualiziranem branju zgodovinskih vi-
rov, po upoštevanju izjavljalne situacije govorcev in celo po upoštevanju
govorca, ki je bil prisiljen k molku. Ginzburg v članku »Microhistory«
pravi, da mu je Jakobson prijazno razložil, da je vse te zahteve nekoč za-
stopala filologija, sami pa naj dodamo še eno arhaično disciplino: teori-
jo ideologije.
32 C. Ginzburg, Microhistory, n. d.
33 G. Levi, On Microhistory, v: New Perspectives on Historical Writing, ur. P. Burke, Cambridge 1995
/1991/, 93–113.
gajo stare povezave in oblikujejo nove, zgodovinarjevi posegi pa produ-
cirajo nove interpretacije. Zgodovinar je ujet med praxis in prakso teori-
je: med svojo zakoreninjenostjo v družbenost, ki od njega vsak dan terja
dejanja in odločitve, in teorijo, kjer bi se moral zgodovinar odmisliti kot
subjekt. Z napetostjo med subjektovo ujetostjo v praxis in prakso teori-
je se zgodovinar obrača k vprašanju ideologije, in sicer tako v preteklosti
kakor v sedanjosti. Edini resnično zanimiv predmet kulturne zgodovi-
ne so torej »umetelne laži«, kot jim pravi Vico, ali, rečeno v današnji te-
oretski govorici, ideologije.
S podobnim orožjem branita Carlo Ginzburg32 in Giovanni Levi33
mikrozgodovino (microstoria) pred francosko novo zgodovino in Geer-
tzovo antropologijo. Polemiko z vplivnima šolama zastavita na metodo-
loški ravni kot zahtevo po kontekstualiziranem branju zgodovinskih vi-
rov, po upoštevanju izjavljalne situacije govorcev in celo po upoštevanju
govorca, ki je bil prisiljen k molku. Ginzburg v članku »Microhistory«
pravi, da mu je Jakobson prijazno razložil, da je vse te zahteve nekoč za-
stopala filologija, sami pa naj dodamo še eno arhaično disciplino: teori-
jo ideologije.
32 C. Ginzburg, Microhistory, n. d.
33 G. Levi, On Microhistory, v: New Perspectives on Historical Writing, ur. P. Burke, Cambridge 1995
/1991/, 93–113.
