Page 302 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 302
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
mociji samega sovražnega govora v družbeno vez identitetnih skupno-
sti.60
Butler vztraja pri Derridajevem vztrajanju pri razkoraku med ilo-
kucijskim dejanjem in njegovimi perlokucijskimi učinki, ker vztraja pri
»prihodnostnem gibanju demokracije«,61 tj. pri Derridajevi obravnavi
demokracije kot la démocratie à venir, kot neskončnega procesa univer-
zalizacije izključenega iz vsakokratnega realno obstoječega pojma uni-
verzalnosti. Austina bere skoz Derridaja, da bi lahko zavrnila pravno in-
terpretacijo ilokucijskih dejanj kot vedenja. Vendar pravno protislovnost
ogibanja performativnemu protislovju zgolj suplira z novo institucional-
no prakso, z utajitveno vero v subverzivnost kulturnega prevajanja. (Uta-
jitveni obrazec lahko formuliramo takole: saj vem, da je sovražni govor
rigidni designator, ki označuje v vseh mogočih svetovih, pa vendar verja-
mem, da ga je mogoče subvertirati.) Konstitutivni partikularizem prav-
nega univerzalizma, partikularizem, ki preprečuje performativno pro-
tislovje, sprejetje partikularističnih izjav v institucionalni pojem uni-
verzalnosti, Butler suplira s prevajanjem sovražnega govora o drugem v
identitetno izjavo drugega. To prevajanje pa lahko predstavi kot zmožno
subverzije sovražnega govora, samo dokler ta govor predstavlja kot insti-
tucionalno šibko pogojeno govorno dejanje grožnje.62
60 Po Močniku (gl. zbornik Razgovor o govoru mržnje, ur. A. Hodžić, Zagreb 2001, 82–87) lahko so-
vražni govor prevzame vlogo družbene vezi v identitetni skupnosti, institucionalizirani v subsidiar-
ni državi.
61 J. Butler, Excitable Speech, n. d., 90; prim. prav tam, 140.
62 Prav tam, 69.
mociji samega sovražnega govora v družbeno vez identitetnih skupno-
sti.60
Butler vztraja pri Derridajevem vztrajanju pri razkoraku med ilo-
kucijskim dejanjem in njegovimi perlokucijskimi učinki, ker vztraja pri
»prihodnostnem gibanju demokracije«,61 tj. pri Derridajevi obravnavi
demokracije kot la démocratie à venir, kot neskončnega procesa univer-
zalizacije izključenega iz vsakokratnega realno obstoječega pojma uni-
verzalnosti. Austina bere skoz Derridaja, da bi lahko zavrnila pravno in-
terpretacijo ilokucijskih dejanj kot vedenja. Vendar pravno protislovnost
ogibanja performativnemu protislovju zgolj suplira z novo institucional-
no prakso, z utajitveno vero v subverzivnost kulturnega prevajanja. (Uta-
jitveni obrazec lahko formuliramo takole: saj vem, da je sovražni govor
rigidni designator, ki označuje v vseh mogočih svetovih, pa vendar verja-
mem, da ga je mogoče subvertirati.) Konstitutivni partikularizem prav-
nega univerzalizma, partikularizem, ki preprečuje performativno pro-
tislovje, sprejetje partikularističnih izjav v institucionalni pojem uni-
verzalnosti, Butler suplira s prevajanjem sovražnega govora o drugem v
identitetno izjavo drugega. To prevajanje pa lahko predstavi kot zmožno
subverzije sovražnega govora, samo dokler ta govor predstavlja kot insti-
tucionalno šibko pogojeno govorno dejanje grožnje.62
60 Po Močniku (gl. zbornik Razgovor o govoru mržnje, ur. A. Hodžić, Zagreb 2001, 82–87) lahko so-
vražni govor prevzame vlogo družbene vezi v identitetni skupnosti, institucionalizirani v subsidiar-
ni državi.
61 J. Butler, Excitable Speech, n. d., 90; prim. prav tam, 140.
62 Prav tam, 69.
