Page 133 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 133
rija dejavne
govorice in V. N.
Vološinov
Marko Kržan
Ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razprava Marksizem
in filozofija jezika (v nadaljevanju: MFJ), potem ko je bila po svo-
jem izidu leta 1929 (in ponatisu 1930) za več desetletij odrinjena v po-
zabo, prodrla v zavest znanstvene javnosti, je bila tako na Zahodu kot v
SZ nemudoma pritegnjena v teoretska prizadevanja na različnih podro-
čjih humanistike. Provokativne teze iz razprave, ki so poudarjale mo-
žnost pristopa h govorici v njeni dejavni, družbeni razsežnosti, so se uje-
le z znamenitim prehodom strukturalizma iz jezikoslovja na področje
govora, ki je prav tedaj doživljal svojo dovršitev.
Z izpetostjo zadnjih velikih strukturalističnih projektov in z ustali-
tvijo nove poststrukturalne paradigme se zanimanje za MFJ sicer ni po-
leglo, povsem pa se je spremenila naravnanost njegovih proučevalcev. Iz
neposrednega sogovornika v teoretski razpravi je postal zgodovinski do-
kument, ujet v kontekst svojega časa. Na mesto branja, ki poskuša iz be-
sedila izvleči teoretske rešitve, je stopilo branje, ki si za merilo postavlja
avtentičnost interpretacije, za cilj pa »priti na kraj« z njegovo zgodovin-
sko resnico. Zato ne preseneča, da je na površje razprav priplavalo vpra-
šanje, kdo je »resnični« avtor MFJ, pod katerega se je podpisal Valentin
Vološinov, a je hkrati vseboval koncepcijo, ki preči vsa dela t. i. Bahtino-
vega kroga.1 V nekaj desetletjih je tako nastal obsežen korpus besedil, ki
1 Tj. skupine mislecev, ki je v dvajsetih letih najprej v Vitebsku in Nevelu, nato pa v Leningradu delo-
vala okoli Mihaila Bahtina. Pod imenoma Valentina Vološinova in Pavla Medvedeva je v dvajsetih in
zgodnjih tridesetih letih izšlo več del, poleg MFJ v knjižni obliki še Freudizem in Formalna metoda v li-
terarni vedi, ki so jih ob ponovni aktualizaciji začeli pripisovati Bahtinu. Argumente in sodbe o avtor-
stvu bo bralec našel v slehernem spremnem besedilu k objavam navedenih del. V slovenski izdaji (V.
N. Vološinov, Marksizem in filozofija jezika, slov. prev. M. Kržan, Ljubljana 2008) se nagibamo k av-
govorice in V. N.
Vološinov
Marko Kržan
Ko je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razprava Marksizem
in filozofija jezika (v nadaljevanju: MFJ), potem ko je bila po svo-
jem izidu leta 1929 (in ponatisu 1930) za več desetletij odrinjena v po-
zabo, prodrla v zavest znanstvene javnosti, je bila tako na Zahodu kot v
SZ nemudoma pritegnjena v teoretska prizadevanja na različnih podro-
čjih humanistike. Provokativne teze iz razprave, ki so poudarjale mo-
žnost pristopa h govorici v njeni dejavni, družbeni razsežnosti, so se uje-
le z znamenitim prehodom strukturalizma iz jezikoslovja na področje
govora, ki je prav tedaj doživljal svojo dovršitev.
Z izpetostjo zadnjih velikih strukturalističnih projektov in z ustali-
tvijo nove poststrukturalne paradigme se zanimanje za MFJ sicer ni po-
leglo, povsem pa se je spremenila naravnanost njegovih proučevalcev. Iz
neposrednega sogovornika v teoretski razpravi je postal zgodovinski do-
kument, ujet v kontekst svojega časa. Na mesto branja, ki poskuša iz be-
sedila izvleči teoretske rešitve, je stopilo branje, ki si za merilo postavlja
avtentičnost interpretacije, za cilj pa »priti na kraj« z njegovo zgodovin-
sko resnico. Zato ne preseneča, da je na površje razprav priplavalo vpra-
šanje, kdo je »resnični« avtor MFJ, pod katerega se je podpisal Valentin
Vološinov, a je hkrati vseboval koncepcijo, ki preči vsa dela t. i. Bahtino-
vega kroga.1 V nekaj desetletjih je tako nastal obsežen korpus besedil, ki
1 Tj. skupine mislecev, ki je v dvajsetih letih najprej v Vitebsku in Nevelu, nato pa v Leningradu delo-
vala okoli Mihaila Bahtina. Pod imenoma Valentina Vološinova in Pavla Medvedeva je v dvajsetih in
zgodnjih tridesetih letih izšlo več del, poleg MFJ v knjižni obliki še Freudizem in Formalna metoda v li-
terarni vedi, ki so jih ob ponovni aktualizaciji začeli pripisovati Bahtinu. Argumente in sodbe o avtor-
stvu bo bralec našel v slehernem spremnem besedilu k objavam navedenih del. V slovenski izdaji (V.
N. Vološinov, Marksizem in filozofija jezika, slov. prev. M. Kržan, Ljubljana 2008) se nagibamo k av-
