Page 128 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 128
Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije
svoj prihod obljubi – s performativnim dejanjem obljube se (svečano)
obveže, da bo prišla. Kaj to pomeni?
Če si pobliže ogledamo odgovor osebe B v drugem dialogu, vidimo,
da sploh ni odgovorila na vprašanje, ki ji ga je zastavila oseba A! Oseba
A od nje ni zahtevala obljube, da bo zares prišla, ampak jo je le vprašala,
ali pride. Tako postane očitno, da oseba B v drugem dialogu ni odgovo-
rila na vprašanje, ki ji ga je zastavila oseba A, ampak na vprašanje (ali del
poprejšnjega pogovora), ki v danem dialogu sicer ni navzoče, lahko pa
nanj sklepamo zaradi rabe performativnega prefiksa.
Osnovna struktura drugega dialoga bi zato morala biti poliloška, ne
le dialoška. Nekako takole:
(17’’)A: Jutri imamo zabavo. Prideš?
B: Da.
C: To bi bilo pa prvovrstno presenečenje! Nikoli te ni!
B: Obljubljam, da bom prišel.
Različnih stališč izjavljalcev seveda ne moremo prikazovati na na-
čin, ki sem ga pravkar uporabil sam – kot pogovor, sestavljen iz »resnič-
nih« izjav, ki naj bi jih nekdo dejansko izrekel. So le rekonstrukcija, re-
konstrukcija konteksta. Prav tako ni mogoče stališčem različnih izjavljal-
cev prisoditi ontološkega statusa, ki bi bil enakovreden izhodiščni izjavi,
s katero smo analizo začeli, saj so ta stališča le produkt analize in imajo
zgolj teoretičen in hipotetičen status. Različna stališča izjavljalcev sme-
mo predstaviti le kot odnose, položaje in usmeritve, na ta način pa lahko
primer (17) analiziramo s pomočjo govorca in treh izjavljalcev:
– I1 predstavi dejstvo D (zabava jutri zvečer) in svojo izjavo formu-
lira kot povabilo;
– I2 prepozna predstavitev I1 kot povabilo in ga sprejme;
– I3 podvomi v iskrenost I2 in njegov sprejem povabila prikaže kot
dvomljiv;
– I2’ nasprotuje I3 in sprejem povabila dodatno podkrepi z obljubo
prihoda.
Ena Ducrotovih najslovitejših analiz je analiza pragmatične upora-
be francoskega prislova toujours.10 Recimo, da imamo opraviti s takim
argumentativnim nizom:
(18) Allons au bistro. On y sera toujours au chaud.
(Pojdimo v bistro. Tam nam bo vsaj toplo.)
Po Ducrotu lahko razločimo najmanj pet izjavljalcev:
10 A. Cadiot, O. Ducrot, T.-B. Nguyen, A. Vicher, Sous un mot, une controverse : les emplois pragma-
tiques de « toujours », Modèles linguistiques 7 (1985), št. 2.
svoj prihod obljubi – s performativnim dejanjem obljube se (svečano)
obveže, da bo prišla. Kaj to pomeni?
Če si pobliže ogledamo odgovor osebe B v drugem dialogu, vidimo,
da sploh ni odgovorila na vprašanje, ki ji ga je zastavila oseba A! Oseba
A od nje ni zahtevala obljube, da bo zares prišla, ampak jo je le vprašala,
ali pride. Tako postane očitno, da oseba B v drugem dialogu ni odgovo-
rila na vprašanje, ki ji ga je zastavila oseba A, ampak na vprašanje (ali del
poprejšnjega pogovora), ki v danem dialogu sicer ni navzoče, lahko pa
nanj sklepamo zaradi rabe performativnega prefiksa.
Osnovna struktura drugega dialoga bi zato morala biti poliloška, ne
le dialoška. Nekako takole:
(17’’)A: Jutri imamo zabavo. Prideš?
B: Da.
C: To bi bilo pa prvovrstno presenečenje! Nikoli te ni!
B: Obljubljam, da bom prišel.
Različnih stališč izjavljalcev seveda ne moremo prikazovati na na-
čin, ki sem ga pravkar uporabil sam – kot pogovor, sestavljen iz »resnič-
nih« izjav, ki naj bi jih nekdo dejansko izrekel. So le rekonstrukcija, re-
konstrukcija konteksta. Prav tako ni mogoče stališčem različnih izjavljal-
cev prisoditi ontološkega statusa, ki bi bil enakovreden izhodiščni izjavi,
s katero smo analizo začeli, saj so ta stališča le produkt analize in imajo
zgolj teoretičen in hipotetičen status. Različna stališča izjavljalcev sme-
mo predstaviti le kot odnose, položaje in usmeritve, na ta način pa lahko
primer (17) analiziramo s pomočjo govorca in treh izjavljalcev:
– I1 predstavi dejstvo D (zabava jutri zvečer) in svojo izjavo formu-
lira kot povabilo;
– I2 prepozna predstavitev I1 kot povabilo in ga sprejme;
– I3 podvomi v iskrenost I2 in njegov sprejem povabila prikaže kot
dvomljiv;
– I2’ nasprotuje I3 in sprejem povabila dodatno podkrepi z obljubo
prihoda.
Ena Ducrotovih najslovitejših analiz je analiza pragmatične upora-
be francoskega prislova toujours.10 Recimo, da imamo opraviti s takim
argumentativnim nizom:
(18) Allons au bistro. On y sera toujours au chaud.
(Pojdimo v bistro. Tam nam bo vsaj toplo.)
Po Ducrotu lahko razločimo najmanj pet izjavljalcev:
10 A. Cadiot, O. Ducrot, T.-B. Nguyen, A. Vicher, Sous un mot, une controverse : les emplois pragma-
tiques de « toujours », Modèles linguistiques 7 (1985), št. 2.
