Page 40 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 40
Umetnost v realnosti
Nekoč je bilo lahko razločevati med
‚visokim‘ in komercialnim umetni-
kom. To zdaj ni tako lahko. Kvalitete,
ki so razlikovale drugega od drugega,
so zdaj pogosto skupne obema. Slikar,
ki je nekoč dojemal komercialnega
oblikovalca kot hlapca finančnih priti-
skov industrije, zdaj odkriva, da ume-
tnostni posrednik lahko vsili hujšo ti-
ranijo kot katerikoli kupec. V zadnjih
kakšnih dvajsetih letih so padle barie-
re in še vedno padajo.3
Kaj naj bi pomenilo živeti v času, ko
»so padale bariere«? Pisci Uvoda, ki smo
ga pravkar citirali, očitno najprej niso
dvomili, da so »padale bariere« in hkra-
ti so ob tem izražali stališča, ki kažejo
na posebnost časa, na prestop delitev in
omejitev prejšnjih obdobij, ki so umetno-
sti odrejala posebno privilegirano mesto
v družbeni reprodukciji. Sama knjiga pa
navsezadnje ni prav ambiciozna; gre za
eno tistih knjig, ki – glede na status kva-
lificiranosti avtorjev, torej njihove eks-
pertnosti – veliko pripomorejo h kano-
niziranju umetnosti na podlagi artefak-
tov, ki so najprej bili »prebojne« ume-
tnine. To delo omenjeni avtorji opravijo
sorazmerno hitro po tem, ko so te ume-
tnine nastale. Nemara so v času svojega
nastanka bile zelo sporne, ali samo zani-
mive, ali inovativne, ali karkoli že, kar je
prispevalo k temu, da so zbudile pozor-
nost strokovnjakov in/ali širšega občin-
stva. V knjigah, kakršna je tudi ta, ki jo
jemljemo za primer, izhodiščno spor-
nost umetniških proizvodov kategorizi-
3 Woods, Gerald; Philip Thompson, John Williams.
Art without Boundaries: 1950–70. London: Thames and
Hudson, 1972, 9.
Nekoč je bilo lahko razločevati med
‚visokim‘ in komercialnim umetni-
kom. To zdaj ni tako lahko. Kvalitete,
ki so razlikovale drugega od drugega,
so zdaj pogosto skupne obema. Slikar,
ki je nekoč dojemal komercialnega
oblikovalca kot hlapca finančnih priti-
skov industrije, zdaj odkriva, da ume-
tnostni posrednik lahko vsili hujšo ti-
ranijo kot katerikoli kupec. V zadnjih
kakšnih dvajsetih letih so padle barie-
re in še vedno padajo.3
Kaj naj bi pomenilo živeti v času, ko
»so padale bariere«? Pisci Uvoda, ki smo
ga pravkar citirali, očitno najprej niso
dvomili, da so »padale bariere« in hkra-
ti so ob tem izražali stališča, ki kažejo
na posebnost časa, na prestop delitev in
omejitev prejšnjih obdobij, ki so umetno-
sti odrejala posebno privilegirano mesto
v družbeni reprodukciji. Sama knjiga pa
navsezadnje ni prav ambiciozna; gre za
eno tistih knjig, ki – glede na status kva-
lificiranosti avtorjev, torej njihove eks-
pertnosti – veliko pripomorejo h kano-
niziranju umetnosti na podlagi artefak-
tov, ki so najprej bili »prebojne« ume-
tnine. To delo omenjeni avtorji opravijo
sorazmerno hitro po tem, ko so te ume-
tnine nastale. Nemara so v času svojega
nastanka bile zelo sporne, ali samo zani-
mive, ali inovativne, ali karkoli že, kar je
prispevalo k temu, da so zbudile pozor-
nost strokovnjakov in/ali širšega občin-
stva. V knjigah, kakršna je tudi ta, ki jo
jemljemo za primer, izhodiščno spor-
nost umetniških proizvodov kategorizi-
3 Woods, Gerald; Philip Thompson, John Williams.
Art without Boundaries: 1950–70. London: Thames and
Hudson, 1972, 9.
