Page 39 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 39
tnost
brez meja?1
Čas »padanja barier«
Vsvojih Postmodernih basnih je Lyotard, izhajajoč iz predpostav-
ke, da »objekt« (kakor pač imenuje produkt dela likovnega
umetnika) nudi ugodje pogledu, ugotovil pomen tega razmerja. S tem,
ko meri na ugodje, objekt »pripade območju estetike«.2 Pri tem je za
namen tega našega razpravljanja, ki se nanaša na nekatere vidike določi-
tve parametrov časa »tik pred nastopom postmodernizma«, pomemb-
na Lyotardova opazka, da likovni objekt v gledalcu vzbudi nagnjenje, da
»bi si nakupil (v obeh smislih iti tja in verjeti vanjo) demonstracijo, raz-
stavo, institucijo itd.« Lyotarda torej lahko vzamemo za pričo pertinen-
tnosti trditve, da sta pomen (v osnovi torej razmerje likovnega objekta
in stvari, interpretativne likovne geste in konteksta) in čas tisti kategori-
ji, ki sta neločljivo vpisani v pojem umetnosti in seveda nasprotno. Raz-
lične knjige pogosto obeležijo presečišča med omenjenima kategorijama
pomena in časa. Knjiga Art Without Boundaries, v kateri trojica avtorjev
predvsem hoče predstaviti svoje pojmovanje tega, kar so šteli za vizualno
umetnost med leti 1950 in 1970, se začne z razmeroma drzno hipotezo
v njihovem uvodu. O »drznosti« lahko govorimo še zlasti, če upošteva-
mo čas, v katerem je bila trditev zapisana:
1 Besedilo tega poglavja je nekoliko spremenjeni znanstveni članek, ki je bil objavljen l. 2003 v temat-
ski številki Filozofskega vestnika o Lyotardovi filozofiji: Štrajn, Darko. Umetnost brez meja?. Filozof-
ski vestnik, 2003, letn. 24, št. 1, 53–65.
2 Lyotard, Jean-François. Postmodern Fables. London, Minneapolis: University of Minnesota Press,
1997, 33–34.
brez meja?1
Čas »padanja barier«
Vsvojih Postmodernih basnih je Lyotard, izhajajoč iz predpostav-
ke, da »objekt« (kakor pač imenuje produkt dela likovnega
umetnika) nudi ugodje pogledu, ugotovil pomen tega razmerja. S tem,
ko meri na ugodje, objekt »pripade območju estetike«.2 Pri tem je za
namen tega našega razpravljanja, ki se nanaša na nekatere vidike določi-
tve parametrov časa »tik pred nastopom postmodernizma«, pomemb-
na Lyotardova opazka, da likovni objekt v gledalcu vzbudi nagnjenje, da
»bi si nakupil (v obeh smislih iti tja in verjeti vanjo) demonstracijo, raz-
stavo, institucijo itd.« Lyotarda torej lahko vzamemo za pričo pertinen-
tnosti trditve, da sta pomen (v osnovi torej razmerje likovnega objekta
in stvari, interpretativne likovne geste in konteksta) in čas tisti kategori-
ji, ki sta neločljivo vpisani v pojem umetnosti in seveda nasprotno. Raz-
lične knjige pogosto obeležijo presečišča med omenjenima kategorijama
pomena in časa. Knjiga Art Without Boundaries, v kateri trojica avtorjev
predvsem hoče predstaviti svoje pojmovanje tega, kar so šteli za vizualno
umetnost med leti 1950 in 1970, se začne z razmeroma drzno hipotezo
v njihovem uvodu. O »drznosti« lahko govorimo še zlasti, če upošteva-
mo čas, v katerem je bila trditev zapisana:
1 Besedilo tega poglavja je nekoliko spremenjeni znanstveni članek, ki je bil objavljen l. 2003 v temat-
ski številki Filozofskega vestnika o Lyotardovi filozofiji: Štrajn, Darko. Umetnost brez meja?. Filozof-
ski vestnik, 2003, letn. 24, št. 1, 53–65.
2 Lyotard, Jean-François. Postmodern Fables. London, Minneapolis: University of Minnesota Press,
1997, 33–34.
