Page 87 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 87
ko poljubno spremenimo nastavitve, da bo proizvedel spoznanja na želenem področju.
Kot kaže zgled letošnjih Nobelovih nagrajencev, je znanost ena izmed zelo redkih dejav-
nosti, ki proizvaja novo v čistem pomenu besede. Novo kot nekaj, kar je še neopisljivo z ob-
stoječim znanstvenim jezikom. Novo kot nekaj, kar je še neizrazljivo s tem, kar obstaja v
področju znanja. Novo nastane kot čisto naključje, kot posledica »igrivosti« znanstveni-
ka. Lokacije in trenutka tega procesa ni mogoče predvideti. A za novo je šele potrebno iz-
najti jezik, opis, v tem početju pa se odraža kreativna moč znanosti. Tega početja ni mo-
goče usmerjati. Ko novo končno nastane in je poimenovano, se področje znanja razširi. Ta
razširitev lahko vodi do stranskih učinkov, kakršna je ekonomska vrednost in kovanje do-
bička. A to ni več domena znanosti, imaginarnega sektorja, ki ga pri iskanju novega lahko
vodi samo nedolžna »igrivost«. To je domena realnega sektorja, ki ga vodi čvrsto merilo
optimizacije učinka in posredno maksimizacije dobička. Dokument RISS se precej ušteje,
ko trdi, da »postaja tradicionalna meja med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami vse
bolj zabrisana«. Ustrezno merilo pri procesu optimizacije, ki je vodilo realnega sektorja, je
namreč mogoče izvrednotiti le, ko so vse postavke znane. Neposredni učinek znanosti pa
je ravno spreminjanje teh postavk prek ustvarjanja novega. Z drugimi besedami, produkt
znanosti je tako nov, da merila za njegovo ovrednotenje še ne morejo obstajati. Znanost in
tehnologija torej nimata veliko skupnega. Nasprotno pa je področje že obstoječega znanja
tisto, s katerega lahko črpa tehnologija, uresničena v realnem sektorju.
In ta sektor je pri nas danes v krizi. V zadnjih dveh desetletjih je postopoma vedno bolj
napačno identificiral mehanizem za maksimizacijo dobička, in sicer vedno manj s predho-
dno optimizacijo učinka. V svoji kratkoglednosti je sistematično zapiral razvojne oddelke,
v katerih je potekal ta drugi modus delovanja, ki ga vodi optimizacija učinka. Dokumen-
ta RISS in NRIP veliko govorita o »prenosu znanja«, a v takšnih razmerah znanja skoraj
ni več kam prenašati. Imaginarni znanstveni sektor, uresničen v visokošolskih ustanovah
in javnih raziskovalnih zavodih, je ves ta čas vestno pomagal oblikovati solidne mlade iz-
obražence. Naučil jih je tako veščin imaginarnega znanstvenega dela, torej ustvarjanja no-
vega, kot načinov dostopanja do znanja, s katerim bi si lahko pomagali v realnem sektor-
ju. A ti izobraženci so imeli vedno manj možnosti za odločitev o nadaljevanju svoje karie-
re, tako da se je v zadnjih letih nezaposlenost med mladimi doktorji znanosti naravoslov-
nih in tehniških ved povečevala. Ko v razvitih zahodnih državah mladi doktor znano-
sti po končanem doktoratu razmišlja o nadaljevanju svoje poti, je soočen z naslednjo dile-
mo: bodisi znanost, ki jo vodi »igrivost«, pa jo zato spremlja nižja plača, bodisi razvojno
delo v podjetju, ki ga vodi čvrsto merilo optimizacije učinka, pa ga zato spremlja višja pla-
ča. V Sloveniji se mladi doktor znanosti vedno težje sooči s takšno dilemo. Naloga doku-
Kot kaže zgled letošnjih Nobelovih nagrajencev, je znanost ena izmed zelo redkih dejav-
nosti, ki proizvaja novo v čistem pomenu besede. Novo kot nekaj, kar je še neopisljivo z ob-
stoječim znanstvenim jezikom. Novo kot nekaj, kar je še neizrazljivo s tem, kar obstaja v
področju znanja. Novo nastane kot čisto naključje, kot posledica »igrivosti« znanstveni-
ka. Lokacije in trenutka tega procesa ni mogoče predvideti. A za novo je šele potrebno iz-
najti jezik, opis, v tem početju pa se odraža kreativna moč znanosti. Tega početja ni mo-
goče usmerjati. Ko novo končno nastane in je poimenovano, se področje znanja razširi. Ta
razširitev lahko vodi do stranskih učinkov, kakršna je ekonomska vrednost in kovanje do-
bička. A to ni več domena znanosti, imaginarnega sektorja, ki ga pri iskanju novega lahko
vodi samo nedolžna »igrivost«. To je domena realnega sektorja, ki ga vodi čvrsto merilo
optimizacije učinka in posredno maksimizacije dobička. Dokument RISS se precej ušteje,
ko trdi, da »postaja tradicionalna meja med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami vse
bolj zabrisana«. Ustrezno merilo pri procesu optimizacije, ki je vodilo realnega sektorja, je
namreč mogoče izvrednotiti le, ko so vse postavke znane. Neposredni učinek znanosti pa
je ravno spreminjanje teh postavk prek ustvarjanja novega. Z drugimi besedami, produkt
znanosti je tako nov, da merila za njegovo ovrednotenje še ne morejo obstajati. Znanost in
tehnologija torej nimata veliko skupnega. Nasprotno pa je področje že obstoječega znanja
tisto, s katerega lahko črpa tehnologija, uresničena v realnem sektorju.
In ta sektor je pri nas danes v krizi. V zadnjih dveh desetletjih je postopoma vedno bolj
napačno identificiral mehanizem za maksimizacijo dobička, in sicer vedno manj s predho-
dno optimizacijo učinka. V svoji kratkoglednosti je sistematično zapiral razvojne oddelke,
v katerih je potekal ta drugi modus delovanja, ki ga vodi optimizacija učinka. Dokumen-
ta RISS in NRIP veliko govorita o »prenosu znanja«, a v takšnih razmerah znanja skoraj
ni več kam prenašati. Imaginarni znanstveni sektor, uresničen v visokošolskih ustanovah
in javnih raziskovalnih zavodih, je ves ta čas vestno pomagal oblikovati solidne mlade iz-
obražence. Naučil jih je tako veščin imaginarnega znanstvenega dela, torej ustvarjanja no-
vega, kot načinov dostopanja do znanja, s katerim bi si lahko pomagali v realnem sektor-
ju. A ti izobraženci so imeli vedno manj možnosti za odločitev o nadaljevanju svoje karie-
re, tako da se je v zadnjih letih nezaposlenost med mladimi doktorji znanosti naravoslov-
nih in tehniških ved povečevala. Ko v razvitih zahodnih državah mladi doktor znano-
sti po končanem doktoratu razmišlja o nadaljevanju svoje poti, je soočen z naslednjo dile-
mo: bodisi znanost, ki jo vodi »igrivost«, pa jo zato spremlja nižja plača, bodisi razvojno
delo v podjetju, ki ga vodi čvrsto merilo optimizacije učinka, pa ga zato spremlja višja pla-
ča. V Sloveniji se mladi doktor znanosti vedno težje sooči s takšno dilemo. Naloga doku-
