Page 83 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 83
lovje, tehnika, humanistika, itd.) z vsaj po dvema javno veljavnima študijskima progra-
moma. Upam, da bomo sedaj dobro domislili sistem visokega šolstva, da ne bi ponavlja-
li napak usmerjenega izobraževanja in napak nasilne uvedbe visoko-strokovnih študijskih
programov iz prejšnjega obdobja. Zagotovimo študentom izredno široko, univerzalno iz-
obrazbo ter na univerzah čim več učimo tudi o svobodi mišljenja, humanizmu, zgodovi-
ni, mirovnih gibanjih, razoroževanju, prijateljstvu, sočutju, ljubezni, svobodi in človeko-
vih pravicah – skratka o človeških in splošnih, akademskih vrednotah. Študente moramo
naučiti svobodmiselnosti in sposobnosti prilagajati se različnim življenjskim situacijam.
IV
In poskusimo odgovoriti na vprašanje: Kaj je izobrazba? Je to »javna dobrina« ali
»blago na trgu« ali samo »privatna dobrina«? Tu se že spet soočamo z ekonomskim ter-
minom. Javna razprava se o tem pri nas še ni začela. Težava je tudi v tem, da se država Slo-
venija še ni prav odločila za ustrezen tip kapitalzma, če sploh – naj bi to bil liberalni, skan-
dinavski ali social-demokratski. Naj pa še naštejem še zmeraj nekaj akutnih problemov na-
šega visokega šolstva, ki bili vredni poprej širše in predvsem adekvatne strokovne obrav-
nave: štipendijska politika, izredni študij, vseživljensko učenje, nepravičen vpis na univer-
ze, izkoriščevalsko študentsko delo, državne in privatne univerze, raziskovalno delo, viš-
ješolski študij, prehodnost med študiji, mobilnost, obveščanje itn. V tej zvezi naj omenim
tudi Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (UN, 1976), kjer
države podpisnice – tudi mi – priznavajo, da mora postati višje šolanje z ustreznimi sred-
stvi, zlasti s postopnim uvajanjem brezplačnega šolanja, vsem enako dostopno in odvisno
od sposobnosti posameznika. Ali mi ne delujemo ravno v obratni smeri? In še za konec. Za
vse spremembe na boljše je potreben ustrezen finančni vložek, če jih hočemo uvesti tako,
da bodo uspešno delovale. Na etični pogon deluje v sedanjih časih primitivnega kapitaliz-
ma zelo malo stvari.
moma. Upam, da bomo sedaj dobro domislili sistem visokega šolstva, da ne bi ponavlja-
li napak usmerjenega izobraževanja in napak nasilne uvedbe visoko-strokovnih študijskih
programov iz prejšnjega obdobja. Zagotovimo študentom izredno široko, univerzalno iz-
obrazbo ter na univerzah čim več učimo tudi o svobodi mišljenja, humanizmu, zgodovi-
ni, mirovnih gibanjih, razoroževanju, prijateljstvu, sočutju, ljubezni, svobodi in človeko-
vih pravicah – skratka o človeških in splošnih, akademskih vrednotah. Študente moramo
naučiti svobodmiselnosti in sposobnosti prilagajati se različnim življenjskim situacijam.
IV
In poskusimo odgovoriti na vprašanje: Kaj je izobrazba? Je to »javna dobrina« ali
»blago na trgu« ali samo »privatna dobrina«? Tu se že spet soočamo z ekonomskim ter-
minom. Javna razprava se o tem pri nas še ni začela. Težava je tudi v tem, da se država Slo-
venija še ni prav odločila za ustrezen tip kapitalzma, če sploh – naj bi to bil liberalni, skan-
dinavski ali social-demokratski. Naj pa še naštejem še zmeraj nekaj akutnih problemov na-
šega visokega šolstva, ki bili vredni poprej širše in predvsem adekvatne strokovne obrav-
nave: štipendijska politika, izredni študij, vseživljensko učenje, nepravičen vpis na univer-
ze, izkoriščevalsko študentsko delo, državne in privatne univerze, raziskovalno delo, viš-
ješolski študij, prehodnost med študiji, mobilnost, obveščanje itn. V tej zvezi naj omenim
tudi Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (UN, 1976), kjer
države podpisnice – tudi mi – priznavajo, da mora postati višje šolanje z ustreznimi sred-
stvi, zlasti s postopnim uvajanjem brezplačnega šolanja, vsem enako dostopno in odvisno
od sposobnosti posameznika. Ali mi ne delujemo ravno v obratni smeri? In še za konec. Za
vse spremembe na boljše je potreben ustrezen finančni vložek, če jih hočemo uvesti tako,
da bodo uspešno delovale. Na etični pogon deluje v sedanjih časih primitivnega kapitaliz-
ma zelo malo stvari.
