Page 86 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 86
a prvič proizvesti en samcat atom debel kristal ogljika – prvi dvodimenzionalni kristal
– in začeti odkrivati dotlej neznane lastnosti dvodimenzionalne fizike, za katero se je ka-
sneje pokazalo, da temelji na paradoksih čiste kvantne mehanike. Grafen je kmalu po od-
kritju postal ljubljenec znanstvene skupnosti in to ostal vse do danes.
Ljubljenec tehnološke skupnosti pa grafen šele postaja. V zvezi s tem je poučna prigo-
da, o kateri je spregovoril nagrajenec Geim, ko so ga v intervjuju povprašali, če je grafen
kdaj nameraval patentirati (Geoff Brumfiel, »Andre Geim: in praise of graphene«, Natu-
re News, 7. 10. 2010). Povedal je, da se je o tem kmalu po odkritju pogovarjal z zastopni-
kom močnega multinacionalnega podjetja s področja eletronike. Zastopniku je predstavil
namero o patentiranju in ga povprašal, če bi bilo podjetje pripravljeno sponzorirati patent
v prihajajočih letih. Zastopnik mu je odgovoril takole: »Spremljamo znanstveno dogaja-
nje v zvezi z grafenom. Dolgoročno gledano grafen morda ima prihodnost. Če se v dese-
tih letih izkaže, da je res tako obetaven, bomo zaposlili sto patentnih pravnikov, da bodo
spisali po sto patentov na dan, vi pa lahko zapravite preostanek svojega življenja in bru-
to domači proizvod svojega otoka za tožbo proti nam.« Geim je kmalu spoznal, kako ko-
risten je bil zanj ta arogantni odgovor: »Če želiš nekaj patentirati, moraš imeti v mislih
konkreten proizvod in trdnega industrijskega partnerja. Žal v mnogih državah, vključno
z mojo, ljudje mislijo, da je patentiranje dosežek. V mojem primeru bi bilo le zapravljanje
davkoplačevalskega denarja.« Lepo povedano. Z znanostjo naj se ukvarjajo znanstveni-
ki, s patentiranjem pa pravniki v gospodarstvu. V dokumentih RISS in NRIP žal te loč-
nice ni zaznati.
V našem gospodarstvu – realnem sektorju, pravijo – medtem še vedno vlada globoka
kriza. Drugod so jo deloma že zajezili, pri nas še ne, tako da Vlada Republike Slovenije v
naglici očitno posega po hitrih in drznih rešitvah. Ustvarjalci dokumentov RISS in NRIP
tej težavi sicer prištejejo še standardni demografsko in okoljsko krizo in zaključijo, da bo
»reševanja velikih družbenih izzivov prihodnosti« sposoben samo »odziven raziskovalni
in inovacijski sistem«, katerega bistvene lastnosti so nato opisane v obeh dokumentih. Če-
prav dokumenta v uvodu težave identificirata izključno v realnem sektorju, pa že takoj po
uvodu napovesta usmerjanje in urejanje znanosti, tega drugega, s stališča javnosti imagi-
narnega sektorja, ki ga ne pretresajo resne težave in ki ni v krizi. Znanost, ki jo dokumen-
ta pavšalno označita kar za »podporni sistem«, naj bi pomagala odpraviti krizo v gospo-
darstvu in gospodarstvo dvignila na višjo raven.
Dokument, ki si za osnovno sredstvo za dosego nekega cilja izbere znanost, bi na pr-
vem mestu moral odgovoriti na vprašanje, kaj sploh znanost je in kakšna je njena narava.
Znanost resda proizvaja spoznanja in s tem širi področje znanja. A znanost ni stroj, ki mu
– in začeti odkrivati dotlej neznane lastnosti dvodimenzionalne fizike, za katero se je ka-
sneje pokazalo, da temelji na paradoksih čiste kvantne mehanike. Grafen je kmalu po od-
kritju postal ljubljenec znanstvene skupnosti in to ostal vse do danes.
Ljubljenec tehnološke skupnosti pa grafen šele postaja. V zvezi s tem je poučna prigo-
da, o kateri je spregovoril nagrajenec Geim, ko so ga v intervjuju povprašali, če je grafen
kdaj nameraval patentirati (Geoff Brumfiel, »Andre Geim: in praise of graphene«, Natu-
re News, 7. 10. 2010). Povedal je, da se je o tem kmalu po odkritju pogovarjal z zastopni-
kom močnega multinacionalnega podjetja s področja eletronike. Zastopniku je predstavil
namero o patentiranju in ga povprašal, če bi bilo podjetje pripravljeno sponzorirati patent
v prihajajočih letih. Zastopnik mu je odgovoril takole: »Spremljamo znanstveno dogaja-
nje v zvezi z grafenom. Dolgoročno gledano grafen morda ima prihodnost. Če se v dese-
tih letih izkaže, da je res tako obetaven, bomo zaposlili sto patentnih pravnikov, da bodo
spisali po sto patentov na dan, vi pa lahko zapravite preostanek svojega življenja in bru-
to domači proizvod svojega otoka za tožbo proti nam.« Geim je kmalu spoznal, kako ko-
risten je bil zanj ta arogantni odgovor: »Če želiš nekaj patentirati, moraš imeti v mislih
konkreten proizvod in trdnega industrijskega partnerja. Žal v mnogih državah, vključno
z mojo, ljudje mislijo, da je patentiranje dosežek. V mojem primeru bi bilo le zapravljanje
davkoplačevalskega denarja.« Lepo povedano. Z znanostjo naj se ukvarjajo znanstveni-
ki, s patentiranjem pa pravniki v gospodarstvu. V dokumentih RISS in NRIP žal te loč-
nice ni zaznati.
V našem gospodarstvu – realnem sektorju, pravijo – medtem še vedno vlada globoka
kriza. Drugod so jo deloma že zajezili, pri nas še ne, tako da Vlada Republike Slovenije v
naglici očitno posega po hitrih in drznih rešitvah. Ustvarjalci dokumentov RISS in NRIP
tej težavi sicer prištejejo še standardni demografsko in okoljsko krizo in zaključijo, da bo
»reševanja velikih družbenih izzivov prihodnosti« sposoben samo »odziven raziskovalni
in inovacijski sistem«, katerega bistvene lastnosti so nato opisane v obeh dokumentih. Če-
prav dokumenta v uvodu težave identificirata izključno v realnem sektorju, pa že takoj po
uvodu napovesta usmerjanje in urejanje znanosti, tega drugega, s stališča javnosti imagi-
narnega sektorja, ki ga ne pretresajo resne težave in ki ni v krizi. Znanost, ki jo dokumen-
ta pavšalno označita kar za »podporni sistem«, naj bi pomagala odpraviti krizo v gospo-
darstvu in gospodarstvo dvignila na višjo raven.
Dokument, ki si za osnovno sredstvo za dosego nekega cilja izbere znanost, bi na pr-
vem mestu moral odgovoriti na vprašanje, kaj sploh znanost je in kakšna je njena narava.
Znanost resda proizvaja spoznanja in s tem širi področje znanja. A znanost ni stroj, ki mu
