Page 85 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 85
nost v obdobju hitrih
in drznih rešitev
Martin Klanjšek
V začetku oktobra sta bila razglašena dobitnika letošnje Nobelove nagrade za fiziko,
Andre Geim in Konstantin Novoselov z Univerze v Manchestru. Dan pred tem sta Mini-
strstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstvo za gospodarstvo predstavi-
la osnutek dokumenta Razvojna in inovacijska strategija Slovenije 2011–2020 (RISS), ka-
terega cilj je »vzpostaviti sodoben raziskovalni in inovacijski sistem«. Smernice tega do-
kumenta so bile nakazane v dokumentu Izhodišča za nacionalni raziskovalni in inovacij-
ski program 2011–2020 (NRIP), ki ga pripravil Svet za znanost in tehnologijo že nekaj
mesecev pred tem. V prispevku podam kratko in splošno – pa zato neizogibno površno –
kritiko smeri sprememb znanstvene politike, ki jo nakazujeta oba dokumenta.
Kjerkoli smo se fiziki v začetku oktobra priložnostno sestali, je beseda tekla o delu, iz-
branem za Nobelovo nagrado. Nagrajenca sta nagrado prejela »za prelomne eksperimente
z dvodimenzionalnim materialom grafenom«, do katerega sta leta 2004 tudi prva prišla.
Najvišja instanca za ocenjevanje odmevnosti znanstvenega dela, Švedska kraljeva akade-
mija znanosti, se je odločila nagraditi delo, ki sodi v temeljno znanost. Začetka dela ni mo-
tivirala odločitev kakšne »tehnološke platforme«, ki bi definirala ustrezno prednostno
področje, kakor je mehanizem določitve smeri znanstvenega dela zamišljen v dokumen-
tu NRIP. Takšno področje leta 2004 sploh ni moglo obstajati, saj je tedaj celo v znanstve-
ni skupnosti prevladovalo mišljenje, da dvodimenzionalni materiali niso obstojni. Kljub
temu – bolj verjetno pa prav zaradi tega – odkritje grafena in številni zanimivi eksperi-
menti z grafenom v zadnjih šestih letih obetajo mnogo zelo zanimivih aplikacij v priho-
dnosti, med drugim hitrejše tranzistorje, zmogljivejše zaslone na dotik in cenejše sončne
celice. Začetek znanstvenega dela v zvezi z grafenom je motivirala »igrivost« znanstveni-
kov, kot sta se v pogovoru po razglasitvi nagrade izrazila sama. V svoji »igrivosti« sta že-
in drznih rešitev
Martin Klanjšek
V začetku oktobra sta bila razglašena dobitnika letošnje Nobelove nagrade za fiziko,
Andre Geim in Konstantin Novoselov z Univerze v Manchestru. Dan pred tem sta Mini-
strstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Ministrstvo za gospodarstvo predstavi-
la osnutek dokumenta Razvojna in inovacijska strategija Slovenije 2011–2020 (RISS), ka-
terega cilj je »vzpostaviti sodoben raziskovalni in inovacijski sistem«. Smernice tega do-
kumenta so bile nakazane v dokumentu Izhodišča za nacionalni raziskovalni in inovacij-
ski program 2011–2020 (NRIP), ki ga pripravil Svet za znanost in tehnologijo že nekaj
mesecev pred tem. V prispevku podam kratko in splošno – pa zato neizogibno površno –
kritiko smeri sprememb znanstvene politike, ki jo nakazujeta oba dokumenta.
Kjerkoli smo se fiziki v začetku oktobra priložnostno sestali, je beseda tekla o delu, iz-
branem za Nobelovo nagrado. Nagrajenca sta nagrado prejela »za prelomne eksperimente
z dvodimenzionalnim materialom grafenom«, do katerega sta leta 2004 tudi prva prišla.
Najvišja instanca za ocenjevanje odmevnosti znanstvenega dela, Švedska kraljeva akade-
mija znanosti, se je odločila nagraditi delo, ki sodi v temeljno znanost. Začetka dela ni mo-
tivirala odločitev kakšne »tehnološke platforme«, ki bi definirala ustrezno prednostno
področje, kakor je mehanizem določitve smeri znanstvenega dela zamišljen v dokumen-
tu NRIP. Takšno področje leta 2004 sploh ni moglo obstajati, saj je tedaj celo v znanstve-
ni skupnosti prevladovalo mišljenje, da dvodimenzionalni materiali niso obstojni. Kljub
temu – bolj verjetno pa prav zaradi tega – odkritje grafena in številni zanimivi eksperi-
menti z grafenom v zadnjih šestih letih obetajo mnogo zelo zanimivih aplikacij v priho-
dnosti, med drugim hitrejše tranzistorje, zmogljivejše zaslone na dotik in cenejše sončne
celice. Začetek znanstvenega dela v zvezi z grafenom je motivirala »igrivost« znanstveni-
kov, kot sta se v pogovoru po razglasitvi nagrade izrazila sama. V svoji »igrivosti« sta že-
