Page 82 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 82
interesa res ne smemo uvesti »akademskega kapitalizma«. To je namreč v majhnih dr-
žavah zelo vprašljivo. Takrat je namreč sistem študija povsem podvržen zakonom ponud-
be in povpraševanja in zahtevam po prostemu pretoku oseb, blaga, storitev in kapitala. Ta-
krat se tudi gleda, da bi bili stroški študija čim manjši, dobički lastnikov čim večji in ne-
nazadnje takrat se tudi ukinja potratne študije, lahko pa tudi nerentabilne univerze. To
se lahko naredi v državah z 120 univerzami, ne pa v majhni državi kot je naša. Upam, da
ne bomo v bodoče uporabljali tudi na univerzi izraze, kot so: »off-shore outsourcing«,
»franchising« ter imeli diplome »at discount price« – kar se že – na žalost – dogaja. Ne
želimo si tega v Sloveniji, kjer imamo samo nekaj univerz. V Evropi sedaj poznamo pojav
združevanja univerz (Finska, Danska, Anglija, Belgija) – več akademskih disciplin in kri-
tična masa učiteljev in raziskovalcev –, pri nas pa je prisotna želja, da bi ustanavljali še čim-
več manjših univerz, četudi zato ni objektivnih pogojev. Za taka ustanavljanja je seveda
tudi ugodno, da imamo bolj megleno in nedorečeno Agencijo za visoko šolstvo, ki te de-
javnosti omogoča. Razvoj mora prinesti boljša razmerja med številom študentov, številom
lastnih profesorjev, potrebnimi prostorskimi in laboratorijskimi pogoji na vseh obstoječih
visokošolskih ustanovah. Za dvig kvalitete je potrebna postavitev kvalitetnejših standar-
dov in prenova koncesij že obstoječim visokošolskim zavodom v skladu z dogovorjenimi
merili in s pomočjo Agencije. Vpisni postopek na univerze je treba poenostaviti – npr. po-
lovica vpisne kvote na univerze z opravljeno maturo, polovica s sprejemnim izpitom. Tudi
tu si je treba ogledati »dobro evropsko prakso« primerljivih evropskih držav. Šole bi mo-
rale imeti možnosti selekcije pri vpisnih postopkih. Javna služba še ne pomeni, da je vpis
na univerzo popolnoma odprt. Selekcija ni nujno v nasprotju z egalitarnostjo, brez selekci-
je pa ne bo večje kvalitete univerz. S kreditnim sistemom (ECTS) je treba omogočiti tudi
prehod najboljših študentov z visokih šol na univerze. Potrebno je razrešiti tudi problem
morebitnega prehoda študentov višješolskega študija na visokošolski.
III
Ob oblikovanju novih univerz morajo biti zakonsko zagotovljena namenska sredstva
za njihovo financiranje v skladu z zahtevami Evropske komisije. Za upravičenost do na-
ziva univerze morajo izpolnjevati ključne pogoje, kot so določeno število visoko razvitih
matičnih strok z mednarodno uglednimi profesorji in dejavnimi raziskovalci, s primer-
no opremljenimi knjižnicami z dosegljivo IKT tehnologijo, ustvarjalnimi ateljeji in dvo-
ranami za področje umetnosti, zmogljivimi eksperimentalnimi in razvojnimi laboratori-
ji na področju naravoslovja in tehnike ter pogoji za kvalitetno študentsko-projektno delo.
Vsaj tri fakultete skupaj, ki vsaka pokriva širšo stroko (npr. družboslovje, medicina, nara-
žavah zelo vprašljivo. Takrat je namreč sistem študija povsem podvržen zakonom ponud-
be in povpraševanja in zahtevam po prostemu pretoku oseb, blaga, storitev in kapitala. Ta-
krat se tudi gleda, da bi bili stroški študija čim manjši, dobički lastnikov čim večji in ne-
nazadnje takrat se tudi ukinja potratne študije, lahko pa tudi nerentabilne univerze. To
se lahko naredi v državah z 120 univerzami, ne pa v majhni državi kot je naša. Upam, da
ne bomo v bodoče uporabljali tudi na univerzi izraze, kot so: »off-shore outsourcing«,
»franchising« ter imeli diplome »at discount price« – kar se že – na žalost – dogaja. Ne
želimo si tega v Sloveniji, kjer imamo samo nekaj univerz. V Evropi sedaj poznamo pojav
združevanja univerz (Finska, Danska, Anglija, Belgija) – več akademskih disciplin in kri-
tična masa učiteljev in raziskovalcev –, pri nas pa je prisotna želja, da bi ustanavljali še čim-
več manjših univerz, četudi zato ni objektivnih pogojev. Za taka ustanavljanja je seveda
tudi ugodno, da imamo bolj megleno in nedorečeno Agencijo za visoko šolstvo, ki te de-
javnosti omogoča. Razvoj mora prinesti boljša razmerja med številom študentov, številom
lastnih profesorjev, potrebnimi prostorskimi in laboratorijskimi pogoji na vseh obstoječih
visokošolskih ustanovah. Za dvig kvalitete je potrebna postavitev kvalitetnejših standar-
dov in prenova koncesij že obstoječim visokošolskim zavodom v skladu z dogovorjenimi
merili in s pomočjo Agencije. Vpisni postopek na univerze je treba poenostaviti – npr. po-
lovica vpisne kvote na univerze z opravljeno maturo, polovica s sprejemnim izpitom. Tudi
tu si je treba ogledati »dobro evropsko prakso« primerljivih evropskih držav. Šole bi mo-
rale imeti možnosti selekcije pri vpisnih postopkih. Javna služba še ne pomeni, da je vpis
na univerzo popolnoma odprt. Selekcija ni nujno v nasprotju z egalitarnostjo, brez selekci-
je pa ne bo večje kvalitete univerz. S kreditnim sistemom (ECTS) je treba omogočiti tudi
prehod najboljših študentov z visokih šol na univerze. Potrebno je razrešiti tudi problem
morebitnega prehoda študentov višješolskega študija na visokošolski.
III
Ob oblikovanju novih univerz morajo biti zakonsko zagotovljena namenska sredstva
za njihovo financiranje v skladu z zahtevami Evropske komisije. Za upravičenost do na-
ziva univerze morajo izpolnjevati ključne pogoje, kot so določeno število visoko razvitih
matičnih strok z mednarodno uglednimi profesorji in dejavnimi raziskovalci, s primer-
no opremljenimi knjižnicami z dosegljivo IKT tehnologijo, ustvarjalnimi ateljeji in dvo-
ranami za področje umetnosti, zmogljivimi eksperimentalnimi in razvojnimi laboratori-
ji na področju naravoslovja in tehnike ter pogoji za kvalitetno študentsko-projektno delo.
Vsaj tri fakultete skupaj, ki vsaka pokriva širšo stroko (npr. družboslovje, medicina, nara-
