Page 81 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 81
brazba kot
»javna dobrina«
Ivan Leban
Napravljajo zakone, že sledeči teden jih popravljajo,
tretji teden pa jih docela razveljavijo in jih neusmiljeno
boli, če katera stvar ostane v miru dalj kot en mesec,
drugega pol. Takšni so kakor naš stric, Artur mu je ime
in ima radio. Tudi kadar gode radio v redu, ga vrti, ne
zato, da bi godel še lepše, nego zaradi izpremembe …
F. Milčinski, Glavnjača, 1928.
S temi izkušnjami lahko trdim, da morajo biti vsi pomembni dokumenti o visokem
šolstvu med seboj usklajeni in morajo imeti splošen družbeni in političen konsenz – dru-
gače jih bo naslednja politična garnitura zagotovo zopet spreminjala in tako smo v začara-
nem krogu nenehnih sprememb. To velja tako za Zakon o visokem šolstvu kot tudi za Na-
cionalni program visokega šolstva. Nacionalni program o visokem šolstvu mora biti tudi
usklajen z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom. Mislim, da je to celo za-
konska obveza.
Obvezno je potrebno narediti analizo dosežkov in napak prejšnjih nacionalnih pro-
gramov in primerjati, kje smo v evropskem prostoru. V tem smislu bi bilo primerno ime-
ti zunanjo evalvacijo (npr. EUA ali katere druge agencije) našega celotnega visokošolske-
ga in višješolskega prostora, podobno kot so to naredili na Slovaškem, Portugalskem, Ir-
skem in Turčiji. Take evalvacije imajo priporočila, ki so zelo koristna. Preveriti je potrebno
tudi, ali je delovanje NAKVIS ustrezno in zaprositi ljudi, ki so se z evalvacijami in akre-
ditacijami ukvarjali tudi v preteklosti, za pomoč. Tudi kadrovsko ekipa na NAKVIS ni
prav primerna.
Pri vseh teh zadevah nima smisla hiteti, vse stvari je potrebno premisliti in doreči, da
ne bomo ponavljali napak iz preteklosti.
II
Na žalost se v visokem šolstvu vse več uporabljajo izrazi iz industrijske proizvodnje:
dobra praksa, odličnost, zagotavljanje kakovosti, standardizacija, kompetence, tržna
usmerjenost, fleksibilnost, know-how, strošek, profit, privlačnost, zaposljivost, strateško
partnerstvo, akreditacija, menedžement, optimizacija, strateško planiranje ipd. – še zme-
raj menim, da je izobrazba javno dobro in javna odgovornost. Zaradi samega nacionalne-
»javna dobrina«
Ivan Leban
Napravljajo zakone, že sledeči teden jih popravljajo,
tretji teden pa jih docela razveljavijo in jih neusmiljeno
boli, če katera stvar ostane v miru dalj kot en mesec,
drugega pol. Takšni so kakor naš stric, Artur mu je ime
in ima radio. Tudi kadar gode radio v redu, ga vrti, ne
zato, da bi godel še lepše, nego zaradi izpremembe …
F. Milčinski, Glavnjača, 1928.
S temi izkušnjami lahko trdim, da morajo biti vsi pomembni dokumenti o visokem
šolstvu med seboj usklajeni in morajo imeti splošen družbeni in političen konsenz – dru-
gače jih bo naslednja politična garnitura zagotovo zopet spreminjala in tako smo v začara-
nem krogu nenehnih sprememb. To velja tako za Zakon o visokem šolstvu kot tudi za Na-
cionalni program visokega šolstva. Nacionalni program o visokem šolstvu mora biti tudi
usklajen z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom. Mislim, da je to celo za-
konska obveza.
Obvezno je potrebno narediti analizo dosežkov in napak prejšnjih nacionalnih pro-
gramov in primerjati, kje smo v evropskem prostoru. V tem smislu bi bilo primerno ime-
ti zunanjo evalvacijo (npr. EUA ali katere druge agencije) našega celotnega visokošolske-
ga in višješolskega prostora, podobno kot so to naredili na Slovaškem, Portugalskem, Ir-
skem in Turčiji. Take evalvacije imajo priporočila, ki so zelo koristna. Preveriti je potrebno
tudi, ali je delovanje NAKVIS ustrezno in zaprositi ljudi, ki so se z evalvacijami in akre-
ditacijami ukvarjali tudi v preteklosti, za pomoč. Tudi kadrovsko ekipa na NAKVIS ni
prav primerna.
Pri vseh teh zadevah nima smisla hiteti, vse stvari je potrebno premisliti in doreči, da
ne bomo ponavljali napak iz preteklosti.
II
Na žalost se v visokem šolstvu vse več uporabljajo izrazi iz industrijske proizvodnje:
dobra praksa, odličnost, zagotavljanje kakovosti, standardizacija, kompetence, tržna
usmerjenost, fleksibilnost, know-how, strošek, profit, privlačnost, zaposljivost, strateško
partnerstvo, akreditacija, menedžement, optimizacija, strateško planiranje ipd. – še zme-
raj menim, da je izobrazba javno dobro in javna odgovornost. Zaradi samega nacionalne-
