Page 46 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 46
zapisanega lahko sklepamo, da je tržna retorika bolj alibi za državne posege v visoko šol-
stvo, da torej sodi k mehanizmom nadzorovanja in discipliniranja – skupaj s korporativ-
nim vodenjem in etatističnim upravljanjem.
Institucionalna drobitev visokega šolstva
V študijskem letu 2009–2010 je v Sloveniji izvajalo študij šestindvajset samostojnih vi-
sokošolskih zavodov in štiri univerze.6 Od tega so bile javni visokošolski zavodi tri univer-
ze in ena samostojna fakulteta.7
Število aktivnih samostojnih visokošolskih zavodov se je več kakor podvojilo med šol-
skima letoma 2002–2003 (ko jih je bilo dvanajst) in 2009–2010 (ko jih je bilo šestindvaj-
set); v razvid visokošolskih zavodov so bili vpisani še štirje zavodi, ki v tem času niso izva-
jali študijskih programov; tako je bilo leta 2010 v Sloveniji vsega skupaj trideset samostoj-
nih visokošolskih zavodov.8
V istem obdobju se je mariborska univerza povečala za šest aktivnih fakultet (od de-
set članic na šestnajst), primorska za eno visoko šolo (od pet članic na šest), medtem ko je
ljubljanska univerza stagnirala (ves čas je imela šestindvajset članic, je pa odprla nekaj di-
slociranih enot).
V zadnjem desetletju so se torej hitro množili samostojni visokošolski zavodi, univer-
ze pa so se le počasi institucionalno širile. Samostojni visokošolski zavodi so z izjemo ene-
6 Podatke povzemamo po: Marjetič in Dobnikar, 2010.
7 V letu 2010 so bili aktivni javni visokošolski zavodi v Sloveniji Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza
na Primorskem in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu. Edina aktivna zasebna univerza je bila Univer-
za v Novi Gorici, ki je imela pet fakultet in eno visoko šolo; imela je tudi dislocirane enote v Postojni, Ljubljani, Trstu
in Benetkah (na katerih je izvajala študijske programe tretje stopnje).
8 Devetindvajset jih je bilo zasebnih. Naše številke ne upoštevajo Evro-sredozemske univerze (EMUNI univerze) (Porto-
rož-Piran), ki jo je vlada ustanovila leta 2009 in ki v letu 2009–2010 ni izvajala študijskih programov. Jo pa velja posebej
omeniti, saj ima v naslovu izraz »univerza« in jo vladni predlog dokumenta Drzna Slovenija. Slovenija: družba znanja
– Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020 (http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/
odnosi_z_javnostmi/8.9.10_NPVS.pdf) razglaša za »obstoječo ustanovo strateškega pomena« in jo uvršča med
dve ustanovi, ki bosta v prihodnjih desetih letih uživali posebno državno podporo: »Republika Slovenija bo podpira-
la dejavnosti dveh mednarodnih ustanov na področju visokega šolstva, ki lahko pomembno prispevata k večji inter-
nacionalizaciji sistema.« (34. ukrep navedenega nacionalnega programa.) Druga po mnenju vlade »obstoječa usta-
nova strateškega pomena« je International Center for Promotion of Enterprises (Ljubljana), medvladna organizacija,
ki pod pokroviteljstvom OZN povezuje države Latinske Amerike, Azije, Afrike in Evrope, ki pa jo vladni strateški
dokument omenja le »kot primer ciljno usmerjene podpore sodelovanju s pomembno državo (Indijo kot eno od na-
glo razvijajočih se BRIC držav)« (izraz »BRIC« je angleška okrajšava za »Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska«). Ta cen-
ter ni visokošolski zavod, sodeluje pa z ekonomsko fakulteto ljubljanske univerze.
stvo, da torej sodi k mehanizmom nadzorovanja in discipliniranja – skupaj s korporativ-
nim vodenjem in etatističnim upravljanjem.
Institucionalna drobitev visokega šolstva
V študijskem letu 2009–2010 je v Sloveniji izvajalo študij šestindvajset samostojnih vi-
sokošolskih zavodov in štiri univerze.6 Od tega so bile javni visokošolski zavodi tri univer-
ze in ena samostojna fakulteta.7
Število aktivnih samostojnih visokošolskih zavodov se je več kakor podvojilo med šol-
skima letoma 2002–2003 (ko jih je bilo dvanajst) in 2009–2010 (ko jih je bilo šestindvaj-
set); v razvid visokošolskih zavodov so bili vpisani še štirje zavodi, ki v tem času niso izva-
jali študijskih programov; tako je bilo leta 2010 v Sloveniji vsega skupaj trideset samostoj-
nih visokošolskih zavodov.8
V istem obdobju se je mariborska univerza povečala za šest aktivnih fakultet (od de-
set članic na šestnajst), primorska za eno visoko šolo (od pet članic na šest), medtem ko je
ljubljanska univerza stagnirala (ves čas je imela šestindvajset članic, je pa odprla nekaj di-
slociranih enot).
V zadnjem desetletju so se torej hitro množili samostojni visokošolski zavodi, univer-
ze pa so se le počasi institucionalno širile. Samostojni visokošolski zavodi so z izjemo ene-
6 Podatke povzemamo po: Marjetič in Dobnikar, 2010.
7 V letu 2010 so bili aktivni javni visokošolski zavodi v Sloveniji Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza
na Primorskem in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu. Edina aktivna zasebna univerza je bila Univer-
za v Novi Gorici, ki je imela pet fakultet in eno visoko šolo; imela je tudi dislocirane enote v Postojni, Ljubljani, Trstu
in Benetkah (na katerih je izvajala študijske programe tretje stopnje).
8 Devetindvajset jih je bilo zasebnih. Naše številke ne upoštevajo Evro-sredozemske univerze (EMUNI univerze) (Porto-
rož-Piran), ki jo je vlada ustanovila leta 2009 in ki v letu 2009–2010 ni izvajala študijskih programov. Jo pa velja posebej
omeniti, saj ima v naslovu izraz »univerza« in jo vladni predlog dokumenta Drzna Slovenija. Slovenija: družba znanja
– Nacionalni program visokega šolstva 2011–2020 (http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/
odnosi_z_javnostmi/8.9.10_NPVS.pdf) razglaša za »obstoječo ustanovo strateškega pomena« in jo uvršča med
dve ustanovi, ki bosta v prihodnjih desetih letih uživali posebno državno podporo: »Republika Slovenija bo podpira-
la dejavnosti dveh mednarodnih ustanov na področju visokega šolstva, ki lahko pomembno prispevata k večji inter-
nacionalizaciji sistema.« (34. ukrep navedenega nacionalnega programa.) Druga po mnenju vlade »obstoječa usta-
nova strateškega pomena« je International Center for Promotion of Enterprises (Ljubljana), medvladna organizacija,
ki pod pokroviteljstvom OZN povezuje države Latinske Amerike, Azije, Afrike in Evrope, ki pa jo vladni strateški
dokument omenja le »kot primer ciljno usmerjene podpore sodelovanju s pomembno državo (Indijo kot eno od na-
glo razvijajočih se BRIC držav)« (izraz »BRIC« je angleška okrajšava za »Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska«). Ta cen-
ter ni visokošolski zavod, sodeluje pa z ekonomsko fakulteto ljubljanske univerze.
