Page 369 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 369
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
2.7 Socialna razsenost
V prihodnjem desetletju se eli omogoiti
irok dostop do terciarnega izobraevanja in
tudij omogoiti vsem, ki imajo interes in so sposobni
tudirati, ter jim zagotoviti pogoje
za uspe
no dokonanje
tudija. Kljub velikemu porastu
tevila
tudentov in razmeroma visoki vkljuenosti generacije v terciarno izobraevanje
e ni oblikovanih mehanizmov
spremljanja
tudentskega telesa ter sistemsko prepoznanih ovir k
tudiju in njegovemu zakljuku. Podatki kaejo, da je odstotek tistih, ki ne zakljuijo
tudija, visok (35%),
e
posebej ob primerjavi z nekaterimi drugimi dravami Evropske unije ali OECD. V ta namen se eli poenotiti sistem socialnih transferjev za
tudente v enotnej
o obliko. Prav tako
se bodo oblikovali sistemi spremljanja
tudentskega telesa in odkrivanja ovir k
tudiju ter sproti, na podlagi ugotovitev, sprejemali ukrepe in prilagajali sistem socialnih transferjev.
Visoko
olske institucije bodo oblikovale institucionalne prakse pri sledenju svojim
tudentom.
Veja pozornost bo namenjena ustrezni zastopanosti oziroma vkljuevanju posameznih drubenih skupin v visoko
olstvo. Razviti je potrebno mehanizme prepoznavanja
skupin, ki so podpovpreno zastopane v visokem
olstvu, in preuiti razloge za tovrstne razlike. Oblikovane bodo spodbude za njihovo vkljuevanje, kar bo tudi stalna dejavnost
visoko
olskih institucij.
Visoko
olske institucije bodo razvile in zagotavljale podporne centre
tudentom in osebju: karierni centri oziroma karierno in akademsko ter psiholo
ko svetovanje, visoko
olske
knjinice, ki bodo omogoale dostop do gradiva vkljuno s sodobno opremo IKT,
portne zmogljivosti in strokovno izvedene
portne aktivnosti. Visoko
olske institucije bodo
spodbujene za uvedbo
portne vzgoje kot obveznega ali izbirnega predmeta v
tudijskih programih.
Omogoeni bodo pogoji za bogatej
o ponudbo vseivljenjskega uenja na terciarni ravni tudi s posodobitvijo postopkov za akreditacijo
tudijskih programov za pridobitev
izobrazbe in izpopolnjevanje ter s spodbujanjem fleksibilnih unih poti in javnosti odprtim dostopom do objektivne informacije o ponudnikih visoko
olskega izobraevanja v
Sloveniji. Pri tem bodo visoko
olske institucije in vi
je strokovne
ole spodbujene, da omogoajo fleksibilne une poti ter priznavajo predhodno pridobljeno znanje in kompetence,
ki pa vsekakor morajo ustrezati postavljenim akademskim standardom. Neformalno in prilonostno uenje bo tako pravica posameznika in predmet presoje visoko
olskih institucij.
Aktivna vloga posameznika –
tudenta je pomembna za osebnostni razvoj in uveljavitev v drubi. Z vkljuevanjem v programe interesne dejavnosti, ki so namenjeni predvsem
tudentom in se izvajajo na univerzah oziroma drugih visoko
olskih institucijah kot dodatna dejavnost na podrojih neformalnega izobraevanja, kulture, umetnosti,
porta in na
drugih podrojih, lahko posameznik uveljavi oziroma uresnii svoje cilje. Z aktivno vkljuenostjo v tak
ne programe sistematino pridobiva in krepi vrednote, ki krepijo akademski
duh in posameznika uveljavljajo kot intelektualca v drubeni piramidi. Znanje in izku
nje, ki jih na ta nain pridobiva, pa so pomembni pri nadaljnjem delu posameznika. Cilj je
oblikovati posameznika, ki bo s svojo aktivno vlogo pripomogel k razvoju akademskega, kulturnega in drubeno kritinega okolja, kar bo nedvomno vplivalo na drubeno-
ekonomski in socialni poloaj celotne drube.
Omogoiti se eli
tudij brez
olnin, vendar pravineje in v lui vseivljenjskega uenja. Drava bo posamezniku plaala stro
ke
tudija za prvo
tudijsko stopnjo kadar koli v
ivljenju, vendar le
tiri oziroma pet let v polnem obsegu oziroma 240 ali 300 ECTS glede na dolino trajanja
tudijskega programa, kar pomeni eno leto ve, kot bo nominalna
dolina
tudija, pri emer se bo ta dolina ustrezno prilagodila za programe, ki izobraujejo za evropsko regulirane poklice. V primeru prilagojenega
tudija bodo stro
ki
tudija na
leto sorazmerno niji, drava pa bo financirala stro
ke za 240 ali 300 ECTS za prvo
tudijsko stopnjo (pri »delnem
tudiju« torej ve kot
tiri ali pet nominalnih let). Posameznik bo
lahko koristil pravico 240 ali 300 ECTS za izobraevanje na prvi stopnji
tudija kadar koli v ivljenju, lahko bo tudi vstopal in izstopal iz sistema. e bo ponavljal ali se prepisal
vekrat, tako da bo skupaj njegovo izobraevanja trajalo ve kot
tiri oziroma pet let, bo stro
ke
tudija za as nad 240 oziroma 300 ECTS kril sam, pri emer omejitev ne bo
veljala v izjemnih osebnih situacijah (npr. za
tudente s posebnimi potrebami,
tudente star
e), ki bodo obravnavane individualno in bodo na tej podlagi doloeni pogoji za
dokonanje
tudija, as njegovega trajanja in as prejemanja socialnih transferjev, ki bo v teh primerih lahko dalj
i od
tirih oziroma petih let. olnine v primeru dalj
ega
tudija se
bodo doloile celostno tako, da ne bodo diskriminatorne glede na podroje
tudija. Pravico do kritja stro
kov izobraevanja na prvi
tudijski stopnji bodo lahko koristili vsi
posamezniki, ki
e ne bodo imeli doseene izobrazbe na tej ravni, oziroma tisti, ki jim drava
e ni financirala
tudija na tej ravni. tiri ali pet let oziroma ustrezno obdobje za
tudente reguliranih poklicev EU in
tudente s posebnimi potrebami jim bodo pripadale tudi vse druge socialne ugodnosti, torej
tipendije, subvencije za prehrano, prevoze, bivanje
ipd. skladno z zakonodajo na podroju socialnih transferjev.
Na drugi stopnji
tudija bo drava financirala stro
ke
tudija posamezniku za 60 ali 120 ECTS glede na dolino izbranega
tudijskega programa oziroma eno ali dve leti kadar
koli v ivljenju, vendar bo posameznik ob neuspe
nem zakljuku sredstva vrnil dravi. Obdobje, v katerem bo moral posameznik zakljuiti
tudij, preden jih bo vrnil, bo pet let ve,
kot je vpisal zadnje ECTS. Vi
ina
olnine za vraanje v primeru neuspe
nega zakljuka se bo doloila celostno tako, da ne bo diskriminatorna glede na podroje
tudija. Socialne
ugodnosti, povezane s statusom
tudenta, bo lahko posameznik na drugi
tudijski stopnji koristil eno ali dve leti skladno z zakonodajo na podroju socialnih transferjev. Tudi te
omejitve bodo prilagojene v primeru zgoraj opisanih izjemnih osebnih situacij. Skupaj za prvo in drugo
tudijsko stopnjo bo drava torej krila stro
ke
tudija posamezniku za 360
ECTS z izjemo dalj
ih programov, ki izobraujejo za EU regulirane poklice.
Na tretji stopnji
tudija bo na novo celostno urejen sistem financiranja doktorskega
tudija, pri emer bodo vse obstojee sheme med seboj poenotene oziroma
komplementarne: shema mladih raziskovalcev, mladi raziskovalci v gospodarstvu in nova inovativna shema sofinanciranja doktorskega
tudija. Shemo mladih raziskovalcev
oziroma sistem financiranja doktorskega
tudija je treba spremeniti tako, da bo usmerjen na
tudenta. Drava bo zaradi zagotavljanja ustreznega
tevila raziskovalcev in obnove
kadrov financirala stro
ke doktorskega
tudija doloenemu
tevilu kandidatov kadar koli v ivljenju. Posameznik bo sredstva ob neuspe
nem zakljuku vrnil dravi. Vi
ina
olnine
za vraanje v primeru neuspe
nega zakljuka se bo doloila celostno tako, da ne bo diskriminatorna glede na podroje
tudija. Vsekakor pa bo
tevilo mest za doktorski
tudij
omejeno skladno z zmogljivostmi, ki jih imajo univerze, vkljuno s
tevilom mentorjev. Pri doloanju
tevila kandidatov, ki jim bo drava financirala stro
ke doktorskega
tudija, bo
pri izbiri podroij varovan celostni razvoj vseh disciplin, sredstva bodo namenjena tudi podrojem, ki bodo doloena kot nacionalne prioritete. Izbiro kandidatov bodo opravljale
univerze oziroma izvajalci doktorskega
tudija.
Drava bo krila stro
ke
tudija skladno z opisanim sistemom za
tudij na javnih visoko
olskih institucijah, lahko pa tudi na koncesioniranih institucijah. Pri tem bodo natanno
opredeljena merila za izbiro koncesioniranih institucij, in sicer za izbiro in ohranitev koncesij. Drava bo torej financirala
tudij za
tudente na zasebnih visoko
olskih institucijah
(podelila koncesijo zasebnim visoko
olskim zavodom) le v primeru programov, ki se ne izvajajo na javnih in je za njih izkazana potreba v slovenskem prostoru ter kakovostna
izvedba.
2.7.1 Cilji
– Dostop do visokega
olstva – poveevati vkljuenost generacije v terciarno izobraevanje.
– Pravineje in v lui vseivljenjskega uenja omogoiti
tudij brez
olnin na prvi
tudijski stopnji ter ob uspe
nem
tudiju na drugi in tretji
tudijski stopnji.
– Vzpostaviti enoten in transparenten sistem socialnih transferjev za
tudente, vezanih na pravico kori
enja za doloeno
tevilo let.
– Prepoznavati in spodbujati vejo vkljuenost manj zastopanih skupin prebivalstva in vzpostavljati enake monosti.
+-------------------------------------------------------------+
|Merila: |
|Dele prebivalstva med 30. in 34. letom s terciarno |
|izobrazbo bo do leta 2020 vsaj 40-odstoten. |
|V letu 2020 bo vklju enost generacije v terciarno |
|izobraevanje od 19 do 24 let 75-odstotna. |
|V letu 2020 bo 20 % vseh tudentov v terciarnem |
|izobraevanju starejih od 29 let. |
+-------------------------------------------------------------+
2.7.2 Ukrepi
39. ukrep: Financiranje
tudija na prvi in drugi
tudijski stopnji kadar koli v ivljenju ob doloenih pogojih
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu leta 2011 in novim sistemom financiranja od leta 2011; ukrep bo uveljavljen najpozneje v
tudijskem letu 2013/2014.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 15 of 28
2.7 Socialna razsenost
V prihodnjem desetletju se eli omogoiti
irok dostop do terciarnega izobraevanja in
tudij omogoiti vsem, ki imajo interes in so sposobni
tudirati, ter jim zagotoviti pogoje
za uspe
no dokonanje
tudija. Kljub velikemu porastu
tevila
tudentov in razmeroma visoki vkljuenosti generacije v terciarno izobraevanje
e ni oblikovanih mehanizmov
spremljanja
tudentskega telesa ter sistemsko prepoznanih ovir k
tudiju in njegovemu zakljuku. Podatki kaejo, da je odstotek tistih, ki ne zakljuijo
tudija, visok (35%),
e
posebej ob primerjavi z nekaterimi drugimi dravami Evropske unije ali OECD. V ta namen se eli poenotiti sistem socialnih transferjev za
tudente v enotnej
o obliko. Prav tako
se bodo oblikovali sistemi spremljanja
tudentskega telesa in odkrivanja ovir k
tudiju ter sproti, na podlagi ugotovitev, sprejemali ukrepe in prilagajali sistem socialnih transferjev.
Visoko
olske institucije bodo oblikovale institucionalne prakse pri sledenju svojim
tudentom.
Veja pozornost bo namenjena ustrezni zastopanosti oziroma vkljuevanju posameznih drubenih skupin v visoko
olstvo. Razviti je potrebno mehanizme prepoznavanja
skupin, ki so podpovpreno zastopane v visokem
olstvu, in preuiti razloge za tovrstne razlike. Oblikovane bodo spodbude za njihovo vkljuevanje, kar bo tudi stalna dejavnost
visoko
olskih institucij.
Visoko
olske institucije bodo razvile in zagotavljale podporne centre
tudentom in osebju: karierni centri oziroma karierno in akademsko ter psiholo
ko svetovanje, visoko
olske
knjinice, ki bodo omogoale dostop do gradiva vkljuno s sodobno opremo IKT,
portne zmogljivosti in strokovno izvedene
portne aktivnosti. Visoko
olske institucije bodo
spodbujene za uvedbo
portne vzgoje kot obveznega ali izbirnega predmeta v
tudijskih programih.
Omogoeni bodo pogoji za bogatej
o ponudbo vseivljenjskega uenja na terciarni ravni tudi s posodobitvijo postopkov za akreditacijo
tudijskih programov za pridobitev
izobrazbe in izpopolnjevanje ter s spodbujanjem fleksibilnih unih poti in javnosti odprtim dostopom do objektivne informacije o ponudnikih visoko
olskega izobraevanja v
Sloveniji. Pri tem bodo visoko
olske institucije in vi
je strokovne
ole spodbujene, da omogoajo fleksibilne une poti ter priznavajo predhodno pridobljeno znanje in kompetence,
ki pa vsekakor morajo ustrezati postavljenim akademskim standardom. Neformalno in prilonostno uenje bo tako pravica posameznika in predmet presoje visoko
olskih institucij.
Aktivna vloga posameznika –
tudenta je pomembna za osebnostni razvoj in uveljavitev v drubi. Z vkljuevanjem v programe interesne dejavnosti, ki so namenjeni predvsem
tudentom in se izvajajo na univerzah oziroma drugih visoko
olskih institucijah kot dodatna dejavnost na podrojih neformalnega izobraevanja, kulture, umetnosti,
porta in na
drugih podrojih, lahko posameznik uveljavi oziroma uresnii svoje cilje. Z aktivno vkljuenostjo v tak
ne programe sistematino pridobiva in krepi vrednote, ki krepijo akademski
duh in posameznika uveljavljajo kot intelektualca v drubeni piramidi. Znanje in izku
nje, ki jih na ta nain pridobiva, pa so pomembni pri nadaljnjem delu posameznika. Cilj je
oblikovati posameznika, ki bo s svojo aktivno vlogo pripomogel k razvoju akademskega, kulturnega in drubeno kritinega okolja, kar bo nedvomno vplivalo na drubeno-
ekonomski in socialni poloaj celotne drube.
Omogoiti se eli
tudij brez
olnin, vendar pravineje in v lui vseivljenjskega uenja. Drava bo posamezniku plaala stro
ke
tudija za prvo
tudijsko stopnjo kadar koli v
ivljenju, vendar le
tiri oziroma pet let v polnem obsegu oziroma 240 ali 300 ECTS glede na dolino trajanja
tudijskega programa, kar pomeni eno leto ve, kot bo nominalna
dolina
tudija, pri emer se bo ta dolina ustrezno prilagodila za programe, ki izobraujejo za evropsko regulirane poklice. V primeru prilagojenega
tudija bodo stro
ki
tudija na
leto sorazmerno niji, drava pa bo financirala stro
ke za 240 ali 300 ECTS za prvo
tudijsko stopnjo (pri »delnem
tudiju« torej ve kot
tiri ali pet nominalnih let). Posameznik bo
lahko koristil pravico 240 ali 300 ECTS za izobraevanje na prvi stopnji
tudija kadar koli v ivljenju, lahko bo tudi vstopal in izstopal iz sistema. e bo ponavljal ali se prepisal
vekrat, tako da bo skupaj njegovo izobraevanja trajalo ve kot
tiri oziroma pet let, bo stro
ke
tudija za as nad 240 oziroma 300 ECTS kril sam, pri emer omejitev ne bo
veljala v izjemnih osebnih situacijah (npr. za
tudente s posebnimi potrebami,
tudente star
e), ki bodo obravnavane individualno in bodo na tej podlagi doloeni pogoji za
dokonanje
tudija, as njegovega trajanja in as prejemanja socialnih transferjev, ki bo v teh primerih lahko dalj
i od
tirih oziroma petih let. olnine v primeru dalj
ega
tudija se
bodo doloile celostno tako, da ne bodo diskriminatorne glede na podroje
tudija. Pravico do kritja stro
kov izobraevanja na prvi
tudijski stopnji bodo lahko koristili vsi
posamezniki, ki
e ne bodo imeli doseene izobrazbe na tej ravni, oziroma tisti, ki jim drava
e ni financirala
tudija na tej ravni. tiri ali pet let oziroma ustrezno obdobje za
tudente reguliranih poklicev EU in
tudente s posebnimi potrebami jim bodo pripadale tudi vse druge socialne ugodnosti, torej
tipendije, subvencije za prehrano, prevoze, bivanje
ipd. skladno z zakonodajo na podroju socialnih transferjev.
Na drugi stopnji
tudija bo drava financirala stro
ke
tudija posamezniku za 60 ali 120 ECTS glede na dolino izbranega
tudijskega programa oziroma eno ali dve leti kadar
koli v ivljenju, vendar bo posameznik ob neuspe
nem zakljuku sredstva vrnil dravi. Obdobje, v katerem bo moral posameznik zakljuiti
tudij, preden jih bo vrnil, bo pet let ve,
kot je vpisal zadnje ECTS. Vi
ina
olnine za vraanje v primeru neuspe
nega zakljuka se bo doloila celostno tako, da ne bo diskriminatorna glede na podroje
tudija. Socialne
ugodnosti, povezane s statusom
tudenta, bo lahko posameznik na drugi
tudijski stopnji koristil eno ali dve leti skladno z zakonodajo na podroju socialnih transferjev. Tudi te
omejitve bodo prilagojene v primeru zgoraj opisanih izjemnih osebnih situacij. Skupaj za prvo in drugo
tudijsko stopnjo bo drava torej krila stro
ke
tudija posamezniku za 360
ECTS z izjemo dalj
ih programov, ki izobraujejo za EU regulirane poklice.
Na tretji stopnji
tudija bo na novo celostno urejen sistem financiranja doktorskega
tudija, pri emer bodo vse obstojee sheme med seboj poenotene oziroma
komplementarne: shema mladih raziskovalcev, mladi raziskovalci v gospodarstvu in nova inovativna shema sofinanciranja doktorskega
tudija. Shemo mladih raziskovalcev
oziroma sistem financiranja doktorskega
tudija je treba spremeniti tako, da bo usmerjen na
tudenta. Drava bo zaradi zagotavljanja ustreznega
tevila raziskovalcev in obnove
kadrov financirala stro
ke doktorskega
tudija doloenemu
tevilu kandidatov kadar koli v ivljenju. Posameznik bo sredstva ob neuspe
nem zakljuku vrnil dravi. Vi
ina
olnine
za vraanje v primeru neuspe
nega zakljuka se bo doloila celostno tako, da ne bo diskriminatorna glede na podroje
tudija. Vsekakor pa bo
tevilo mest za doktorski
tudij
omejeno skladno z zmogljivostmi, ki jih imajo univerze, vkljuno s
tevilom mentorjev. Pri doloanju
tevila kandidatov, ki jim bo drava financirala stro
ke doktorskega
tudija, bo
pri izbiri podroij varovan celostni razvoj vseh disciplin, sredstva bodo namenjena tudi podrojem, ki bodo doloena kot nacionalne prioritete. Izbiro kandidatov bodo opravljale
univerze oziroma izvajalci doktorskega
tudija.
Drava bo krila stro
ke
tudija skladno z opisanim sistemom za
tudij na javnih visoko
olskih institucijah, lahko pa tudi na koncesioniranih institucijah. Pri tem bodo natanno
opredeljena merila za izbiro koncesioniranih institucij, in sicer za izbiro in ohranitev koncesij. Drava bo torej financirala
tudij za
tudente na zasebnih visoko
olskih institucijah
(podelila koncesijo zasebnim visoko
olskim zavodom) le v primeru programov, ki se ne izvajajo na javnih in je za njih izkazana potreba v slovenskem prostoru ter kakovostna
izvedba.
2.7.1 Cilji
– Dostop do visokega
olstva – poveevati vkljuenost generacije v terciarno izobraevanje.
– Pravineje in v lui vseivljenjskega uenja omogoiti
tudij brez
olnin na prvi
tudijski stopnji ter ob uspe
nem
tudiju na drugi in tretji
tudijski stopnji.
– Vzpostaviti enoten in transparenten sistem socialnih transferjev za
tudente, vezanih na pravico kori
enja za doloeno
tevilo let.
– Prepoznavati in spodbujati vejo vkljuenost manj zastopanih skupin prebivalstva in vzpostavljati enake monosti.
+-------------------------------------------------------------+
|Merila: |
|Dele prebivalstva med 30. in 34. letom s terciarno |
|izobrazbo bo do leta 2020 vsaj 40-odstoten. |
|V letu 2020 bo vklju enost generacije v terciarno |
|izobraevanje od 19 do 24 let 75-odstotna. |
|V letu 2020 bo 20 % vseh tudentov v terciarnem |
|izobraevanju starejih od 29 let. |
+-------------------------------------------------------------+
2.7.2 Ukrepi
39. ukrep: Financiranje
tudija na prvi in drugi
tudijski stopnji kadar koli v ivljenju ob doloenih pogojih
– S spremembo Zakona o visokem
olstvu leta 2011 in novim sistemom financiranja od leta 2011; ukrep bo uveljavljen najpozneje v
tudijskem letu 2013/2014.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 15 of 28
