Page 342 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 342
zaščitni znak, izbrisali so svoje ime, tudi spletno domeno
in postali samo ComTrade. Ustanovitelj in direktor te srb-
ske družbe Veselin Jevrosimović je lahko še kako ponosen,
da nam je odpeljal nekaj, na kar bi bili drugje ponosni in bi
se za to borili. Pa ne gre spet za kakšen nacionalni pomen,
ampak predvsem za to, ker je imel Rudi Bric z ustanovitvi-
jo Hermes Softlaba idejo in znanje, kakršnih očitno pri nas
nima nihče več.
Včasih se je govorilo o slovenskem znanju, danes pa se
s ponudniki informacijske tehnologije v Sloveniji ukvarjajo
varuh konkurence Jani Soršak, predsednik računskega so-
dišča Igor Šoltes in šef protikorupcijskega urada Drago Kos.
Sumijo, da se v slovenskih IT-podjetjih kartelno dogovar-
jajo in da si na javnih razpisih navidezno konkurirajo, po-
dobno kot so počela gradbena podjetja. Poznamo primere
in afere SCT, Primorja in Vegrada pri gradbenikih in vsi
govori jo, da gre za kartelno dogovarjanje, čeprav ni nikakr-
šnih dokazov. Bodo zdaj morda razkrili podobne primere, v
katere bodo vpleteni SRC, ki je na primer lani na državnih
ITrazpisih »pobral« 8,15 milijona evrov, ali pa S&T Slove-
nija z lanskimi 3,65 milijona evrov, Telekom s 3,54 milijo-
na in še kateri? Tudi pri IT-poslih menda sklepajo dogovore
pod mizo, vedo povedati mnogi, čeprav dokazov seveda (še)
ni, je pa vse skupaj še kako vabljivo.
Za informatizacijo države na vseh ravneh bo namreč le-
tos šlo iz proračuna 139 milijonov evrov in samo v megapro-
jekt e-zdravje bo država do leta 2023 vložila visokih 136 mi-
lijonov evrov. So ti razpisi res pisani na kožo »znanih« iz-
vajalcev, kakršni so SRC, IBM, Oracle in še kateri, ki z jav-
no upravo sodelujejo že vrsto let, ali gre spet za natolce- go-
vorivanja tistih, ki na razpisih niso uspeli? Tudi lani so bile
največji vlagatelji v storitve IT finančne ustanove, državna
uprava in telekomunikacije, ki so obsegale skoraj 50 odstot-
kov celotne porabe za storitve IT, in podobno bo tudi letos.
in postali samo ComTrade. Ustanovitelj in direktor te srb-
ske družbe Veselin Jevrosimović je lahko še kako ponosen,
da nam je odpeljal nekaj, na kar bi bili drugje ponosni in bi
se za to borili. Pa ne gre spet za kakšen nacionalni pomen,
ampak predvsem za to, ker je imel Rudi Bric z ustanovitvi-
jo Hermes Softlaba idejo in znanje, kakršnih očitno pri nas
nima nihče več.
Včasih se je govorilo o slovenskem znanju, danes pa se
s ponudniki informacijske tehnologije v Sloveniji ukvarjajo
varuh konkurence Jani Soršak, predsednik računskega so-
dišča Igor Šoltes in šef protikorupcijskega urada Drago Kos.
Sumijo, da se v slovenskih IT-podjetjih kartelno dogovar-
jajo in da si na javnih razpisih navidezno konkurirajo, po-
dobno kot so počela gradbena podjetja. Poznamo primere
in afere SCT, Primorja in Vegrada pri gradbenikih in vsi
govori jo, da gre za kartelno dogovarjanje, čeprav ni nikakr-
šnih dokazov. Bodo zdaj morda razkrili podobne primere, v
katere bodo vpleteni SRC, ki je na primer lani na državnih
ITrazpisih »pobral« 8,15 milijona evrov, ali pa S&T Slove-
nija z lanskimi 3,65 milijona evrov, Telekom s 3,54 milijo-
na in še kateri? Tudi pri IT-poslih menda sklepajo dogovore
pod mizo, vedo povedati mnogi, čeprav dokazov seveda (še)
ni, je pa vse skupaj še kako vabljivo.
Za informatizacijo države na vseh ravneh bo namreč le-
tos šlo iz proračuna 139 milijonov evrov in samo v megapro-
jekt e-zdravje bo država do leta 2023 vložila visokih 136 mi-
lijonov evrov. So ti razpisi res pisani na kožo »znanih« iz-
vajalcev, kakršni so SRC, IBM, Oracle in še kateri, ki z jav-
no upravo sodelujejo že vrsto let, ali gre spet za natolce- go-
vorivanja tistih, ki na razpisih niso uspeli? Tudi lani so bile
največji vlagatelji v storitve IT finančne ustanove, državna
uprava in telekomunikacije, ki so obsegale skoraj 50 odstot-
kov celotne porabe za storitve IT, in podobno bo tudi letos.
