Page 343 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 343
zprosni boj za tržne deleže se bo nadaljeval, kar kaže-
jo podatki analitske hiše IDC za lansko leto. Slovensko tr-
žišče storitev IT je doseglo vrednost 341 milijonov dolar-
jev, kar je osem odstotkov manj v primerjavi z letom prej,
če upoštevamo dolar, in tri odstotke manj, če upoštevamo
evro. Za lansko leto je bilo značilno drobljenje projektov v
faze, zamik izvedbe ali celo odpovedi, nadaljevanje gospo-
darske krize pa bo tudi letos oviralo naložbe v IT.
V tej IBM-ovi globalni študiji, ki teče že osmo leto, so
prvič sodelovali tudi vodilni iz podjetij v Sloveniji. So po-
skušali pustiti vtis, da je na našem majhnem slovenskem
IKT-trgu vse v najlepšem redu? Zakaj pa je potem 87 od-
stotkov generalnih direktorjev iz Severne Amerike odgovo-
rilo, da v naslednjih petih letih pričakujejo odločnejše po-
sege vlade in sprejemanje novih predpisov, kar povečuje ob-
čutek negotovosti v poslovanju, pri naših IT-podjetjih pa ni
nikakršne tovrstne zaskrbljenosti?
Koliko se razlikujeta slovenski IT-trg in IBM-ova glo-
balna raziskava, ki je pokazala, da je najpomembnejše vpra-
šanje, s katerim se danes srečujejo generalni direktorji, vse
večja kompleksnost poslovnega okolja? Eno so teoretični
odgovori, s katerimi slovenski CEO prepričujejo strokovno
javnost in uporabnike, da se zavedajo svoje strokovnosti in
odgovornosti in da upoštevajo etiko vodenja. Drugo so deja-
nja mnogih generalnih direktorjev »visokotehnoloških IT-
podjetij«, ki so nenadoma padli na raven gradbenikov, ki
jih seveda nihče ne podcenjuje in ne omalovažuje, obsojajo
pa njihovo morebitno kartelno in podmizno dogovarjanje.
Če je to res in bo dokazano, potem kar pozabimo na ide-
jo o nekakšni slovenski Silicijevi dolini in še manj na ide-
jo, da bi država pomagala slovenskim podjetjem, ki bi želela
poslovati v središču tehnološke inovativnosti južno od San
Francisca. Ne pozabimo, da v ameriških zaporih sedi že ne-
kaj CEO visokotehnoloških podjetij, od katerih so mnoga
jo podatki analitske hiše IDC za lansko leto. Slovensko tr-
žišče storitev IT je doseglo vrednost 341 milijonov dolar-
jev, kar je osem odstotkov manj v primerjavi z letom prej,
če upoštevamo dolar, in tri odstotke manj, če upoštevamo
evro. Za lansko leto je bilo značilno drobljenje projektov v
faze, zamik izvedbe ali celo odpovedi, nadaljevanje gospo-
darske krize pa bo tudi letos oviralo naložbe v IT.
V tej IBM-ovi globalni študiji, ki teče že osmo leto, so
prvič sodelovali tudi vodilni iz podjetij v Sloveniji. So po-
skušali pustiti vtis, da je na našem majhnem slovenskem
IKT-trgu vse v najlepšem redu? Zakaj pa je potem 87 od-
stotkov generalnih direktorjev iz Severne Amerike odgovo-
rilo, da v naslednjih petih letih pričakujejo odločnejše po-
sege vlade in sprejemanje novih predpisov, kar povečuje ob-
čutek negotovosti v poslovanju, pri naših IT-podjetjih pa ni
nikakršne tovrstne zaskrbljenosti?
Koliko se razlikujeta slovenski IT-trg in IBM-ova glo-
balna raziskava, ki je pokazala, da je najpomembnejše vpra-
šanje, s katerim se danes srečujejo generalni direktorji, vse
večja kompleksnost poslovnega okolja? Eno so teoretični
odgovori, s katerimi slovenski CEO prepričujejo strokovno
javnost in uporabnike, da se zavedajo svoje strokovnosti in
odgovornosti in da upoštevajo etiko vodenja. Drugo so deja-
nja mnogih generalnih direktorjev »visokotehnoloških IT-
podjetij«, ki so nenadoma padli na raven gradbenikov, ki
jih seveda nihče ne podcenjuje in ne omalovažuje, obsojajo
pa njihovo morebitno kartelno in podmizno dogovarjanje.
Če je to res in bo dokazano, potem kar pozabimo na ide-
jo o nekakšni slovenski Silicijevi dolini in še manj na ide-
jo, da bi država pomagala slovenskim podjetjem, ki bi želela
poslovati v središču tehnološke inovativnosti južno od San
Francisca. Ne pozabimo, da v ameriških zaporih sedi že ne-
kaj CEO visokotehnoloških podjetij, od katerih so mnoga
