Page 339 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 339
galoru pred ogromno dvorano, so na koncu ljudje stali
v vrsti in postavljali zelo strokovna vprašanja. V ZDA je ta-
kih z vprašanji manj in tudi ne pričakujejo tako podrobnih
odgovorov, v Evropi, še bolj v Sloveniji, pa se redko zgodi, da
kdo sploh kaj vpraša. V Evropi se premalo poglobimo v pro-
blematiko, zato me v Indiji fascinirajo motivacija, energija
in trud, ki ga ljudje vlagajo v svoje izobraževanje. To je ne-
kaj, česar v Evropi ni opaziti.«
Kaj pa, če je Indija le muha enodnevnica?
»Ne, ne, kje pa. Na področju informacijskih tehnologij
bo Indija v prihodnosti le še krepila svoj vpliv, česar ne mo-
rem trditi za druga gospodarska področja. Morda se jim lah-
ko kje drugje zalomi, pa bo šla Indija po poti Irske, ki je bila
nekoč gospodarski čudež, zdaj pa že nekaj časa to ni. Se pa
investicije v znanje na dolgi rok zagotovo splačajo. Pa naj bo
to Indija, Irska ali Slovenija. Res pa je, da je Indija v tem času
izobrazila vrhunske kadre, vendar jim še precej manjka, da
bi bili zares uspešni. Ustanoviti podjetje v Indiji ni enostav-
no. Vsaj ne tako kot pri nas.«
Zakaj slovenski študenti niso motivirani?
»Hah, to je zanimivo vprašanje... V bistvu ne vem, me-
nim pa, da se odgovor skriva, če že delava primerjavo z Indi-
jo, v tem, da je pri njih precej slabši gospodarski položaj in si
mladi želijo napredovanja v višji sloj.«
Ali to pomeni, da nam gre predobro, da bi bili bolj moti-
virani?
»Morda. Seveda to ne pomeni, da pri nas ni motivira-
nih študentov, če pa gledam povprečje, bi morali mladi več
delati na osebnostnem razvoju. Zdi se mi, da veliko študen-
tov ne išče znanja, pač pa samo najlažjo in najkrajšo pot. To
se manifestira tudi kasneje v življenju, saj mnogi želijo zgolj
službo, ne vedo pa, kaj jih zares veseli in izpopolnjuje.«
Ampak, če banaliziram, ali niso inovacije ravno iskanje
bližnjic?
v vrsti in postavljali zelo strokovna vprašanja. V ZDA je ta-
kih z vprašanji manj in tudi ne pričakujejo tako podrobnih
odgovorov, v Evropi, še bolj v Sloveniji, pa se redko zgodi, da
kdo sploh kaj vpraša. V Evropi se premalo poglobimo v pro-
blematiko, zato me v Indiji fascinirajo motivacija, energija
in trud, ki ga ljudje vlagajo v svoje izobraževanje. To je ne-
kaj, česar v Evropi ni opaziti.«
Kaj pa, če je Indija le muha enodnevnica?
»Ne, ne, kje pa. Na področju informacijskih tehnologij
bo Indija v prihodnosti le še krepila svoj vpliv, česar ne mo-
rem trditi za druga gospodarska področja. Morda se jim lah-
ko kje drugje zalomi, pa bo šla Indija po poti Irske, ki je bila
nekoč gospodarski čudež, zdaj pa že nekaj časa to ni. Se pa
investicije v znanje na dolgi rok zagotovo splačajo. Pa naj bo
to Indija, Irska ali Slovenija. Res pa je, da je Indija v tem času
izobrazila vrhunske kadre, vendar jim še precej manjka, da
bi bili zares uspešni. Ustanoviti podjetje v Indiji ni enostav-
no. Vsaj ne tako kot pri nas.«
Zakaj slovenski študenti niso motivirani?
»Hah, to je zanimivo vprašanje... V bistvu ne vem, me-
nim pa, da se odgovor skriva, če že delava primerjavo z Indi-
jo, v tem, da je pri njih precej slabši gospodarski položaj in si
mladi želijo napredovanja v višji sloj.«
Ali to pomeni, da nam gre predobro, da bi bili bolj moti-
virani?
»Morda. Seveda to ne pomeni, da pri nas ni motivira-
nih študentov, če pa gledam povprečje, bi morali mladi več
delati na osebnostnem razvoju. Zdi se mi, da veliko študen-
tov ne išče znanja, pač pa samo najlažjo in najkrajšo pot. To
se manifestira tudi kasneje v življenju, saj mnogi želijo zgolj
službo, ne vedo pa, kaj jih zares veseli in izpopolnjuje.«
Ampak, če banaliziram, ali niso inovacije ravno iskanje
bližnjic?
