Page 346 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 346
alo v javno obravnavo, a od tedaj ostajajo negotove, saj o
njih niso usklajeni niti v koaliciji. Vlada bo to vprašanje po
njegovih besedah morala rešiti skupaj z opozicijo, zato je mi-
nistrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs že pozval, naj
obnovi dialog s poslanskimi skupinami.
Marko Kos, Razvojni preboj se začne
v podjetjih20
Na zasedanju Sveta za znanost na začetku maja je pre-
mier od znanstvenikov zahteval ideje za razvojni preboj, kar
pomeni nove inovativne izdelke, tržno uspešne proti konku-
renci, v višjem cenovnem razredu in z dobrimi plačami za-
poslenih. Preboj, ki nas bo uvrstil med visoko razvite države
EU in omogočil, da zapustimo neugledno, neučinkovito in
revno skupino postsocialističnih držav. Ne bomo več poddo-
bavitelji lonposlov, postali bomo finalisti, ki se sami pogajajo
s kupci za najboljšo ceno brez posredniških odbitkov.
Ob tej premierovi zahtevi je novinarka naivno poroča-
la, »da si Slovenija lahko zagotovi prihodnost samo, če tve-
ga razvojni preboj in s tem ostane v družbi uspešnih. Znan-
stveniki imajo zdaj priložnost, da res naredijo nekaj velike-
ga ... Dati morajo samo to, kar jim menda gre najbolje – nove
ideje.« Vse, kar smo z raziskavami evropskih držav dokaza-
li na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, je ostalo očitno
brez sledu: da so tehnološki razvoj, BDP, plače, število paten-
tov, blagovnih znamk in modelov ter vsi drugi kazalniki od-
visni zgolj od števila razvijalcev v gospodarstvu, niti malo pa
ne od števila raziskovalcev na inštitutih. Teh je lahko petkrat
več kot v podjetjih (kot v Bolgariji), pa je država med najrev-
nejšimi. Lahko jih je samo desetina, pa so med najbogatejši-
mi (Švica, Avstrija). Ta zakonitost deli vse države EU v dva
bloka: revnega, postsocialističnega, neuspešnega in ekonom-
sko podrejenega in v visoko razvitega in bogatega.
20 Delo, 19. 6. 2010.
njih niso usklajeni niti v koaliciji. Vlada bo to vprašanje po
njegovih besedah morala rešiti skupaj z opozicijo, zato je mi-
nistrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs že pozval, naj
obnovi dialog s poslanskimi skupinami.
Marko Kos, Razvojni preboj se začne
v podjetjih20
Na zasedanju Sveta za znanost na začetku maja je pre-
mier od znanstvenikov zahteval ideje za razvojni preboj, kar
pomeni nove inovativne izdelke, tržno uspešne proti konku-
renci, v višjem cenovnem razredu in z dobrimi plačami za-
poslenih. Preboj, ki nas bo uvrstil med visoko razvite države
EU in omogočil, da zapustimo neugledno, neučinkovito in
revno skupino postsocialističnih držav. Ne bomo več poddo-
bavitelji lonposlov, postali bomo finalisti, ki se sami pogajajo
s kupci za najboljšo ceno brez posredniških odbitkov.
Ob tej premierovi zahtevi je novinarka naivno poroča-
la, »da si Slovenija lahko zagotovi prihodnost samo, če tve-
ga razvojni preboj in s tem ostane v družbi uspešnih. Znan-
stveniki imajo zdaj priložnost, da res naredijo nekaj velike-
ga ... Dati morajo samo to, kar jim menda gre najbolje – nove
ideje.« Vse, kar smo z raziskavami evropskih držav dokaza-
li na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, je ostalo očitno
brez sledu: da so tehnološki razvoj, BDP, plače, število paten-
tov, blagovnih znamk in modelov ter vsi drugi kazalniki od-
visni zgolj od števila razvijalcev v gospodarstvu, niti malo pa
ne od števila raziskovalcev na inštitutih. Teh je lahko petkrat
več kot v podjetjih (kot v Bolgariji), pa je država med najrev-
nejšimi. Lahko jih je samo desetina, pa so med najbogatejši-
mi (Švica, Avstrija). Ta zakonitost deli vse države EU v dva
bloka: revnega, postsocialističnega, neuspešnega in ekonom-
sko podrejenega in v visoko razvitega in bogatega.
20 Delo, 19. 6. 2010.
