Page 347 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 347
Za preboj nismo sposobni
Rešitev je le ena: za nekajkrat povečati razvojni poten-
cial v gospodarstvu, torej na raven Avstrije, Danske ali celo
Švedske in Finske. To bo prvi korak. Ta naboj znanja bo iz-
peljal v podjetjih najprej miselno revolucijo, preobrazbo
podjetij od znotraj, z novimi idejami, novo poslovno stra-
tegijo. Podjetja so toga, brez poleta, zastarela. Spremenil se
bo menedžment kot izraz intelektualnega naboja, postal bo
ambicioznejši in ustvarjalnejši. To ne bo potekalo hitro, am-
pak postopoma, saj je potrebna preobrazba miselnosti. Zato
je to generacijski projekt, kot trdita v knjigi Vision 2020
Američana Davies in Davidson: to je večdesetleten proces.
Vendar je treba začeti takoj. Naš razvojni preboj se začenja
v šolstvu, kjer se rojevajo novi inženirji. Povsod jih manjka,
razpisana študijska mesta na tehničnih fakultetah pa ostaja-
jo nezasedena.
Tehnološki humus
Od akademskih raziskovalcev ne pričakujmo inovacije,
kar pomeni nov izdelek, ki se uveljavi na trgu. Raziskovalci
iščejo odgovore v temi. Razvojnik pa išče rešitev z znanimi
elementi, ki jih selekcionira, kombinira in kumulira iz tiso-
čev gradbenih kock, podskupin in podpodskupin, v evolu-
cijskem procesu, ki je samo podoben Darwinovemu, ker ne
poteka počasi s postopnimi izboljšavami, ampak v presko-
ku, v razvojnih prebojih.
Za sistematično razjasnitev tehnološkega razvoja se mo-
ramo zahvaliti inženirju, ki je vodilni ameriški ekonomist
W. Brian Arthur, nosilec Schumpetrove nagrade za ekono-
mijo kompleksnih sistemov. Pojasnjuje nam, zakaj se tehno-
loški preboji dogajajo na enem kraju (Silicijeva dolina) ali
državi (ZDA): tam je razvojnikom na razpolago več tisoč ta-
kšnih sestavnih delov, sistemov in podsistemov. Temu lah-
ko rečemo tradicija ali tehnološki humus. Zato je bil propad
Rešitev je le ena: za nekajkrat povečati razvojni poten-
cial v gospodarstvu, torej na raven Avstrije, Danske ali celo
Švedske in Finske. To bo prvi korak. Ta naboj znanja bo iz-
peljal v podjetjih najprej miselno revolucijo, preobrazbo
podjetij od znotraj, z novimi idejami, novo poslovno stra-
tegijo. Podjetja so toga, brez poleta, zastarela. Spremenil se
bo menedžment kot izraz intelektualnega naboja, postal bo
ambicioznejši in ustvarjalnejši. To ne bo potekalo hitro, am-
pak postopoma, saj je potrebna preobrazba miselnosti. Zato
je to generacijski projekt, kot trdita v knjigi Vision 2020
Američana Davies in Davidson: to je večdesetleten proces.
Vendar je treba začeti takoj. Naš razvojni preboj se začenja
v šolstvu, kjer se rojevajo novi inženirji. Povsod jih manjka,
razpisana študijska mesta na tehničnih fakultetah pa ostaja-
jo nezasedena.
Tehnološki humus
Od akademskih raziskovalcev ne pričakujmo inovacije,
kar pomeni nov izdelek, ki se uveljavi na trgu. Raziskovalci
iščejo odgovore v temi. Razvojnik pa išče rešitev z znanimi
elementi, ki jih selekcionira, kombinira in kumulira iz tiso-
čev gradbenih kock, podskupin in podpodskupin, v evolu-
cijskem procesu, ki je samo podoben Darwinovemu, ker ne
poteka počasi s postopnimi izboljšavami, ampak v presko-
ku, v razvojnih prebojih.
Za sistematično razjasnitev tehnološkega razvoja se mo-
ramo zahvaliti inženirju, ki je vodilni ameriški ekonomist
W. Brian Arthur, nosilec Schumpetrove nagrade za ekono-
mijo kompleksnih sistemov. Pojasnjuje nam, zakaj se tehno-
loški preboji dogajajo na enem kraju (Silicijeva dolina) ali
državi (ZDA): tam je razvojnikom na razpolago več tisoč ta-
kšnih sestavnih delov, sistemov in podsistemov. Temu lah-
ko rečemo tradicija ali tehnološki humus. Zato je bil propad
