Page 338 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 338
Indijcev je vendar milijarda.
»Že, že, vendar če se sprehodite po Silicijevi dolini, bo-
ste presenečeni, koliko je Indijcev. Indija je v zadnjih 20 le-
tih sistematično gradila na razvoju informacijskih tehnolo-
gij. Indijska vlada si je že takrat, ko je bila informatika šele
v povojih, zadala, da z vsemi močmi podpre informacijske
tehnologije. V ta namen je ustanavljala vrhunske izobraže-
valno-raziskovalne centre, ki so danes tudi v svetu med naj-
bolj cenjenimi. Diploma določenih institucij v Indiji velja
celo več kot marsikatera evropska. Indijcem je uspelo zasesti
tudi vodilne pozicije po podjetjih. Če pogledate, kdo so vr-
hunski menedžerji v največjih računalniških korporacijah,
je Indijcev največ. Indija je še posebej v zadnjih desetih le-
tih dosegla skokovit napredek. Zanimivo je na primer vide-
ti tehnološke parke v okolici Bangalora, ki velja za center in-
dijske Silicijeve doline. Tam so prisotne vse največje svetov-
ne korporacije. Vsi imajo svoje tehnološke parke, ki so za-
res impozantni, v njih pa je zaposleno enormno število lju-
di. Najbolj zanimiv pa je kontrast. Pred vstopom v tehnolo-
ški park je revščina in običajen indijski vsakdan, znotrajteh
kampusov pa je delovno okolje, ki bi si ga želel marsikateri
Evropejec in celo Američan.«
Ali informacijska tehnologija razslojuje ljudi?
»Ne. V teh centrih delajo tako bogati kot tudi revni. In-
dijski vladi je uspelo ustvariti zanimiv efekt, saj si mladi že-
lijo delati v takem okolju in so zato močno motivirani. Mo-
tivacija mladih v Sloveniji ni niti približno primerljiva z in-
dijskimi študenti. Na tem področju smo nekaj razredov za
njimi. Seveda so izjeme, vendar na splošno zelo zaostajamo.
V Indiji velja, da le majhen odstotek vpisanih sprejmejo na
študij, kar pomeni, da je selekcija huda. Oblikuje se neke vr-
ste elita znanj, ki poganja sama sebe. In to je dobro. Seveda
ima Indija ogromno ljudi, zato tudi ogromen potencial, ven-
dar je tudi njihova mentaliteta drugačna. Ko sem predaval v
»Že, že, vendar če se sprehodite po Silicijevi dolini, bo-
ste presenečeni, koliko je Indijcev. Indija je v zadnjih 20 le-
tih sistematično gradila na razvoju informacijskih tehnolo-
gij. Indijska vlada si je že takrat, ko je bila informatika šele
v povojih, zadala, da z vsemi močmi podpre informacijske
tehnologije. V ta namen je ustanavljala vrhunske izobraže-
valno-raziskovalne centre, ki so danes tudi v svetu med naj-
bolj cenjenimi. Diploma določenih institucij v Indiji velja
celo več kot marsikatera evropska. Indijcem je uspelo zasesti
tudi vodilne pozicije po podjetjih. Če pogledate, kdo so vr-
hunski menedžerji v največjih računalniških korporacijah,
je Indijcev največ. Indija je še posebej v zadnjih desetih le-
tih dosegla skokovit napredek. Zanimivo je na primer vide-
ti tehnološke parke v okolici Bangalora, ki velja za center in-
dijske Silicijeve doline. Tam so prisotne vse največje svetov-
ne korporacije. Vsi imajo svoje tehnološke parke, ki so za-
res impozantni, v njih pa je zaposleno enormno število lju-
di. Najbolj zanimiv pa je kontrast. Pred vstopom v tehnolo-
ški park je revščina in običajen indijski vsakdan, znotrajteh
kampusov pa je delovno okolje, ki bi si ga želel marsikateri
Evropejec in celo Američan.«
Ali informacijska tehnologija razslojuje ljudi?
»Ne. V teh centrih delajo tako bogati kot tudi revni. In-
dijski vladi je uspelo ustvariti zanimiv efekt, saj si mladi že-
lijo delati v takem okolju in so zato močno motivirani. Mo-
tivacija mladih v Sloveniji ni niti približno primerljiva z in-
dijskimi študenti. Na tem področju smo nekaj razredov za
njimi. Seveda so izjeme, vendar na splošno zelo zaostajamo.
V Indiji velja, da le majhen odstotek vpisanih sprejmejo na
študij, kar pomeni, da je selekcija huda. Oblikuje se neke vr-
ste elita znanj, ki poganja sama sebe. In to je dobro. Seveda
ima Indija ogromno ljudi, zato tudi ogromen potencial, ven-
dar je tudi njihova mentaliteta drugačna. Ko sem predaval v
