Page 340 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 340
o je že res, vendar samo inovacija ni dovolj. Inovacija dobi
svojo vrednost šele, ko se uveljavi v praksi. Ko smo na nivoju
idej, se strinjam, da je treba iskati bližnjice. Ko pa je potreb-
no, da se neka ideja uresniči, pa je pogosto potrebno ogro-
mno truda, energije in trdega dela. Res je tudi, da na moti-
viranost študentov vpliva okolje. Če to ni stimulativno, tež-
ko kaj spremenimo, razmere v gospodarstvu pa tudi niso ro-
žnate. Konkretnih premikov ne gre pričakovati čez noč, po-
grešam pa javno razpravo o stimuliranju mladih. To bi mo-
rala biti tema, s katero bi se morala ukvarjati celotna druž-
ba. To ni samo problem mladih...«
Kaj pa primerjava mariborskih in ljubljanskih študen-
tov. So mariborski študenti bolj podjetni, bolj motivirani?
»Mislim, da se morajo mariborski študenti bolj potru-
diti, da dosežejo enak učinek. Vseeno se pozna, da je v Ma-
riboru manj priložnosti kot v Ljubljani, kar zahteva od štu-
dentov nekoliko več iznajdljivosti, vendar te razlike izginejo
v trenutku, ko se to podjetje pojavi na svetovnem trgu. Ta-
krat je seveda vseeno, ali je podjetje iz Maribora ali iz Lju-
bljane. Mislim pa, da ima Maribor kar nekaj konkurenč-
nih prednosti. Imamo namreč precej projektov, ki spodbu-
jajo inovativnost in podjetništvo. Danes imamo v Maribo-
ru precej uspešnih startup podjetij, tudi nekaj visokotehno-
loških, ki so začela pot skozi eno od oblik spodbujanja kre-
ativnosti mladih. Taka transformacija se ne zgodi čez noč.«
Brane Bartolini, IBM študija, Čemu
ne poveste resnice?18
Pred kratkim je IBM objavil svojo znano in slovito glo-
balno študijo IBM Global CEO Study 2010, pri branju ka-
tere smo lahko zaskrbljeni. Na vse večjo kompleksnost po-
slovnega okolja je pripravljenih manj kot polovica podjetij,
čeprav so udeleženci študije v osebnih intervjujih (gre za
več kot 1500 generalnih direktorjev in predsednikov uprav
18 Delo, 14. 6. 2010.
svojo vrednost šele, ko se uveljavi v praksi. Ko smo na nivoju
idej, se strinjam, da je treba iskati bližnjice. Ko pa je potreb-
no, da se neka ideja uresniči, pa je pogosto potrebno ogro-
mno truda, energije in trdega dela. Res je tudi, da na moti-
viranost študentov vpliva okolje. Če to ni stimulativno, tež-
ko kaj spremenimo, razmere v gospodarstvu pa tudi niso ro-
žnate. Konkretnih premikov ne gre pričakovati čez noč, po-
grešam pa javno razpravo o stimuliranju mladih. To bi mo-
rala biti tema, s katero bi se morala ukvarjati celotna druž-
ba. To ni samo problem mladih...«
Kaj pa primerjava mariborskih in ljubljanskih študen-
tov. So mariborski študenti bolj podjetni, bolj motivirani?
»Mislim, da se morajo mariborski študenti bolj potru-
diti, da dosežejo enak učinek. Vseeno se pozna, da je v Ma-
riboru manj priložnosti kot v Ljubljani, kar zahteva od štu-
dentov nekoliko več iznajdljivosti, vendar te razlike izginejo
v trenutku, ko se to podjetje pojavi na svetovnem trgu. Ta-
krat je seveda vseeno, ali je podjetje iz Maribora ali iz Lju-
bljane. Mislim pa, da ima Maribor kar nekaj konkurenč-
nih prednosti. Imamo namreč precej projektov, ki spodbu-
jajo inovativnost in podjetništvo. Danes imamo v Maribo-
ru precej uspešnih startup podjetij, tudi nekaj visokotehno-
loških, ki so začela pot skozi eno od oblik spodbujanja kre-
ativnosti mladih. Taka transformacija se ne zgodi čez noč.«
Brane Bartolini, IBM študija, Čemu
ne poveste resnice?18
Pred kratkim je IBM objavil svojo znano in slovito glo-
balno študijo IBM Global CEO Study 2010, pri branju ka-
tere smo lahko zaskrbljeni. Na vse večjo kompleksnost po-
slovnega okolja je pripravljenih manj kot polovica podjetij,
čeprav so udeleženci študije v osebnih intervjujih (gre za
več kot 1500 generalnih direktorjev in predsednikov uprav
18 Delo, 14. 6. 2010.
