Page 337 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 337
je pohvalila, da so prva kurirska služba, ki je v celoti in-
formatizirala svoje poslovanje. Ukinili so kompletno papir-
no obdelavo in šli v celoti na elektronsko obdelavo. Stranski
produkt prestrukturiranja je bila možnost sledenja pošilj-
kam po internetu, kar jim je prineslo povečanje tržnega de-
leža. Ljudje pač radi gledamo, kaj se dogaja z našimi pošilj-
kami. Sicer dopuščam, da je verjetno kakšna manjša družba
to isto storila pred njimi, vendar je FedExova izkušnja kla-
sičen primer, kako lahko informacijske tehnologije odpirajo
priložnosti, o katerih pred tem ni nihče razmišljal.«
Največja spletna knjigarna na svetu Amazon.com ponuja
kar devet vaših knjig. Ena je celo v francoščini...
»Pri vseh knjigah sem združil svojo raziskovalno dejav-
nost z delom pri projektih. Knjige so po svoje stranski pro-
dukt dela pri mednarodnih projektih, nanje pa gledam kot
na dokaz, da lahko tudi v Sloveniji nastaja vrhunsko znanje,
ki dosega mednarodno odmevnost.«
Pri večini knjig vas je več avtorjev.
»Knjige so precej obsežne. Po navadi smo si delo raz-
delili, vse to pa je rezultat skupnega dela, srečevanja na ra-
znih simpozijih. Tako pridobljeni kontakti so kljub sodob-
nim tehnologijam še vedno neprecenljivi.«
Napisati devet strokovnih knjig ni mačji kašelj. Pri vaši
starosti to pomeni, da ste v zadnjih letih izdali skoraj dve knji-
gi na leto?
»Ja, pa res... Nikdar nisem tako gledal na to.«
Zgolj peščica Slovencev v strokovnih krogih kotira tako vi-
soko kot vi.
»Slovencev res ni veliko, saj smo vendar majhna država.
Ko sem imel pred tremi leti predavanje v Indiji, me je taksist
vprašal, koliko prebivalcev pa ima Slovenija. Ko sem mu po-
vedal, da nas je samo dva milijona, me je vprašal, ali je to me-
sto. Iluzorno je pričakovati, da bomo tako prepoznavni kot
denimo Indijci.«
formatizirala svoje poslovanje. Ukinili so kompletno papir-
no obdelavo in šli v celoti na elektronsko obdelavo. Stranski
produkt prestrukturiranja je bila možnost sledenja pošilj-
kam po internetu, kar jim je prineslo povečanje tržnega de-
leža. Ljudje pač radi gledamo, kaj se dogaja z našimi pošilj-
kami. Sicer dopuščam, da je verjetno kakšna manjša družba
to isto storila pred njimi, vendar je FedExova izkušnja kla-
sičen primer, kako lahko informacijske tehnologije odpirajo
priložnosti, o katerih pred tem ni nihče razmišljal.«
Največja spletna knjigarna na svetu Amazon.com ponuja
kar devet vaših knjig. Ena je celo v francoščini...
»Pri vseh knjigah sem združil svojo raziskovalno dejav-
nost z delom pri projektih. Knjige so po svoje stranski pro-
dukt dela pri mednarodnih projektih, nanje pa gledam kot
na dokaz, da lahko tudi v Sloveniji nastaja vrhunsko znanje,
ki dosega mednarodno odmevnost.«
Pri večini knjig vas je več avtorjev.
»Knjige so precej obsežne. Po navadi smo si delo raz-
delili, vse to pa je rezultat skupnega dela, srečevanja na ra-
znih simpozijih. Tako pridobljeni kontakti so kljub sodob-
nim tehnologijam še vedno neprecenljivi.«
Napisati devet strokovnih knjig ni mačji kašelj. Pri vaši
starosti to pomeni, da ste v zadnjih letih izdali skoraj dve knji-
gi na leto?
»Ja, pa res... Nikdar nisem tako gledal na to.«
Zgolj peščica Slovencev v strokovnih krogih kotira tako vi-
soko kot vi.
»Slovencev res ni veliko, saj smo vendar majhna država.
Ko sem imel pred tremi leti predavanje v Indiji, me je taksist
vprašal, koliko prebivalcev pa ima Slovenija. Ko sem mu po-
vedal, da nas je samo dva milijona, me je vprašal, ali je to me-
sto. Iluzorno je pričakovati, da bomo tako prepoznavni kot
denimo Indijci.«
