Page 335 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 335
Menim, da v našem okolju manjka zavedanje, kako po-
memben je prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, kajti
samo v tem primeru se ustvarja dodana vrednost. Če pro-
jekti ostajajo na papirju, v predalu ali so samo črka na papir-
ju v kaki strokovni reviji, od tega nimamo prav veliko. Če
povezave z gospodarstvom ni, tudi težko govorimo o vplivu
raziskav na gospodarsko rast.«
Vsakdo ve, da bi v krizi morala podjetja več vlagati v ra-
zvoj.
»V teoriji morda, v praksi pa je težko, ker podjetja krči-
jo svoje proračune in sredstva prav pri raziskavah in razvo-
ju. Vsakomur je jasno, da to ni pametno, vendar je realnost
pač takšna. Deloma se tudi svet sooča s podobnim sindro-
mom, zato Slovenci pri tem nismo nič posebnega. Hkrati pa
mislim, da stvari ne smemo posploševati, ker je kljub vsemu
veliko podjetij, ki se tega zavedajo in so v teh časih razvoj še
okrepila. Bolj pomembno se mi zdi, da imajo podjetja vizijo
in vedo, kako naprej.«
Ali imajo podjetja, ki danes vlagajo v razvoj, zagotovilo,
da bodo po krizi živela bolje?
»Moje mnenje je, da krize vedno premešajo razmerja na
trgu in težko govorimo o receptu, kako naj se obnašajo pod-
jetja v času krize. Je pa dejstvo, da bodo tisti, ki vlagajo v ra-
zvoj, gotovo imeli več možnosti, da preživijo in celo poveča-
jo svoj tržni delež. Tako je bilo v vseh krizah do zdaj.«
Občutek imam, da ko govorimo o inovacijah in razvoju,
mislimo predvsem na inovacije v informatiki. Se vam ne zdi,
da po krivici zanemarjamo druga področja?
»Prav je, da se poudarjajo inovacije v splošnem, vendar
je informatika danes tako prepredena v vseh porah življenja,
tudi dostop do informacij je danes preko računalnikov, mo-
bilnih telefonov, da težko najdemo področje, ki ne bi bilo
povezano z računalniki. Informacijska tehnologija je posta-
la medij za komunikacijo in tukaj se skriva morje priložno-
memben je prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, kajti
samo v tem primeru se ustvarja dodana vrednost. Če pro-
jekti ostajajo na papirju, v predalu ali so samo črka na papir-
ju v kaki strokovni reviji, od tega nimamo prav veliko. Če
povezave z gospodarstvom ni, tudi težko govorimo o vplivu
raziskav na gospodarsko rast.«
Vsakdo ve, da bi v krizi morala podjetja več vlagati v ra-
zvoj.
»V teoriji morda, v praksi pa je težko, ker podjetja krči-
jo svoje proračune in sredstva prav pri raziskavah in razvo-
ju. Vsakomur je jasno, da to ni pametno, vendar je realnost
pač takšna. Deloma se tudi svet sooča s podobnim sindro-
mom, zato Slovenci pri tem nismo nič posebnega. Hkrati pa
mislim, da stvari ne smemo posploševati, ker je kljub vsemu
veliko podjetij, ki se tega zavedajo in so v teh časih razvoj še
okrepila. Bolj pomembno se mi zdi, da imajo podjetja vizijo
in vedo, kako naprej.«
Ali imajo podjetja, ki danes vlagajo v razvoj, zagotovilo,
da bodo po krizi živela bolje?
»Moje mnenje je, da krize vedno premešajo razmerja na
trgu in težko govorimo o receptu, kako naj se obnašajo pod-
jetja v času krize. Je pa dejstvo, da bodo tisti, ki vlagajo v ra-
zvoj, gotovo imeli več možnosti, da preživijo in celo poveča-
jo svoj tržni delež. Tako je bilo v vseh krizah do zdaj.«
Občutek imam, da ko govorimo o inovacijah in razvoju,
mislimo predvsem na inovacije v informatiki. Se vam ne zdi,
da po krivici zanemarjamo druga področja?
»Prav je, da se poudarjajo inovacije v splošnem, vendar
je informatika danes tako prepredena v vseh porah življenja,
tudi dostop do informacij je danes preko računalnikov, mo-
bilnih telefonov, da težko najdemo področje, ki ne bi bilo
povezano z računalniki. Informacijska tehnologija je posta-
la medij za komunikacijo in tukaj se skriva morje priložno-
