Page 332 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 332
osednji Avstriji, kjer ves denar, ki je na voljo, v prvi vrsti
namenjajo raziskovanju. Tako da je ta dokument vsekakor
vreden upoštevanja.
Se vam zdi torej dosegljiva tudi napoved, da bo Evropa
znova postala najbolj konkurenčen del sveta? Ob tem pa vsi
vidimo, da se seli svetovna konkurenčnost v Azijo.
Nisem ekonomist in se o tem, če lahko to dosežemo,
ne upam soditi. Mene bolj motijo razlike v konkurenčnosti
znotraj EU. Predvsem neupravičene. Denimo to, da razisko-
valne konzorcije skoraj nikoli ne vodijo nove članice EU. Tu
bi naša vlada lahko veliko dosegla, če bi v zvezi s tem zavze-
la odločno stališče. Zanesljivo bi jo podprle vse nove članice.
V preteklosti je bil Koris vselej najmočnejši takrat, ko je
raziskovalna sfera stopila skupaj zaradi kakšnih neugodnih
trendov – denimo krčenja sredstev ali neželenih sprememb
zakonodaje. Ali je to, da se zdaj ta enotnost ne kaže tak izra-
zito, oziroma da ni takšnih pozivov, tudi znak, da gre razi-
skovalcem pri nas trenutno razmeroma dobro?
Nobena skrivnost ni, da je ministru Golobiču uspelo,
kar mnogim njegovim kolegom v Evropi ni. Uspelo mu je
ne le ubraniti proračun za raziskave in razvoj, temveč ga celo
nekoliko povečati. To priznavajo in poudarjajo vsi naši raz-
iskovalci.
A še vedno preti rebalans?
Preti in to hudo, saj naj bi moralo po zadnjih informa-
cijah to ministrstvo svoj proračun olupiti za 20 milijonov
evrov. Kje so ga olupili in za koliko, tega še ne vemo.
Že nekaj mesecev je minilo od vaše napovedi, da boste raz-
iskovalcem poslali vprašalnike, s katerimi boste ugotovili, kaj
naši raziskovalci menijo o sedanji evalvaciji raziskovalnih
projektov, o pogojih, v katerih opravljajo svoje raziskovalno
delo, o plačah in tako naprej. Kako daleč ste s to anketo?
To smo medtem že opravili in dobili več kot 400 odgo-
vorov raziskovalcev. Kolegica Mojca Štravs, ki vodi Pedago-
namenjajo raziskovanju. Tako da je ta dokument vsekakor
vreden upoštevanja.
Se vam zdi torej dosegljiva tudi napoved, da bo Evropa
znova postala najbolj konkurenčen del sveta? Ob tem pa vsi
vidimo, da se seli svetovna konkurenčnost v Azijo.
Nisem ekonomist in se o tem, če lahko to dosežemo,
ne upam soditi. Mene bolj motijo razlike v konkurenčnosti
znotraj EU. Predvsem neupravičene. Denimo to, da razisko-
valne konzorcije skoraj nikoli ne vodijo nove članice EU. Tu
bi naša vlada lahko veliko dosegla, če bi v zvezi s tem zavze-
la odločno stališče. Zanesljivo bi jo podprle vse nove članice.
V preteklosti je bil Koris vselej najmočnejši takrat, ko je
raziskovalna sfera stopila skupaj zaradi kakšnih neugodnih
trendov – denimo krčenja sredstev ali neželenih sprememb
zakonodaje. Ali je to, da se zdaj ta enotnost ne kaže tak izra-
zito, oziroma da ni takšnih pozivov, tudi znak, da gre razi-
skovalcem pri nas trenutno razmeroma dobro?
Nobena skrivnost ni, da je ministru Golobiču uspelo,
kar mnogim njegovim kolegom v Evropi ni. Uspelo mu je
ne le ubraniti proračun za raziskave in razvoj, temveč ga celo
nekoliko povečati. To priznavajo in poudarjajo vsi naši raz-
iskovalci.
A še vedno preti rebalans?
Preti in to hudo, saj naj bi moralo po zadnjih informa-
cijah to ministrstvo svoj proračun olupiti za 20 milijonov
evrov. Kje so ga olupili in za koliko, tega še ne vemo.
Že nekaj mesecev je minilo od vaše napovedi, da boste raz-
iskovalcem poslali vprašalnike, s katerimi boste ugotovili, kaj
naši raziskovalci menijo o sedanji evalvaciji raziskovalnih
projektov, o pogojih, v katerih opravljajo svoje raziskovalno
delo, o plačah in tako naprej. Kako daleč ste s to anketo?
To smo medtem že opravili in dobili več kot 400 odgo-
vorov raziskovalcev. Kolegica Mojca Štravs, ki vodi Pedago-
