Page 33 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 33
aziskave in razvoj, prenosa znanja od ideje do uporabnosti in prodaje ter podpore vlade pri
vlaganjih v tehnološki razvoj /poudaril IŽŽ/.«. Novi NRIP naj bi bil zato podlaga za celo-
vito inovacijsko politiko države (!), ki temelji na zavedanju, »da povečanje inovacijske spo-
sobnosti zahteva ne le vlaganja v raziskave in razvoj, temveč skladen razvoj celotnega oko-
lja, ki spodbuja ustvarjalnost in izobraževanje, razvoj novih produktov in storitev, trgov in
novih trajnostnih poslovnih modelov /poudaril IŽŽ/.«
Da bi ne bilo nikakršnega dvoma, da ima tovrstna »inovativnost« res opraviti le s teh-
nologijo, podjetništvom in trženjem zadostuje, da si ogledamo, kaj si Izhodišča postavlja-
jo kot prvo usmeritev in cilj, namreč, »ustvariti spodbudno okolje za inventivnost, inova-
tivnost, podjetništvo in prenos znanja v proizvode in storitve z visoko dodano vrednostjo«. In
kaj Izhodišča vidijo kot sredstva in načine za dosego tega cilja? Predvsem tole (več kot zgo-
vorno je, da Izhodišča na prvo mesto postavljajo »bistveno povečanje vlaganja v RR (raz-
iskave in razvoj) v zasebnem sektorju«, javnega pa sploh ne omenjajo), navajam (vsi pou-
darki pa so moji):
— Povečevanje deleža spodbud za projekte po meri inovativnega gospodarstva.
— Uporaba mehanizma davčnih spodbud za pospeševanje vlaganj v RR in razvoj no-
vih produktov in storitev. Te olajšave morajo biti prilagojene tudi mikro in malim podje-
tjem ter samostojnim podjetnikom.
— Uporaba drugih mehanizmov za pospeševanje povpraševanja in razvoja trgov, zlasti
javnih naročil za demonstracijo in tržno uveljavljanje tehnoloških dosežkov podjetij.
— Načrtna krepitev raziskovalno razvojnih dejavnosti in sodobne inovacijske organi-
ziranosti v podjetjih.
— Spodbujati raziskovalno razvojne povezave med podjetji preko tehnoloških platform
in drugih mehanizmov.
— Izboljšanje učinkovitosti institucij podpornega okolja. Odprava podvajanj in neu-
činkovitosti politik in ukrepov različnih javnih institucij, povezovanje institucij in vzpo-
stavitev predvidljivega, enotnega, preglednega in podjetjem prijaznega sistema spodbud.
— Potrebna je podpora tehnološkim in netehnološkim inovacijam (uvajanje novih po-
slovnih modelov s sledenjem izzivov širših družbenih sprememb, kjer je treba zagotoviti sode-
lovanje tehnoloških, naravoslovnih, družboslovnih, humanističnih znanosti in umetnosti).
Družboslovje in humanistika kot dvorna norčka “družbene
kohezivnosti”
Kot raziskovalca in predavatelja, ki deluje na področju družboslovja in humanistike,
me s povsem profesionalnega stališča zanima, kako naj bi družboslovje in humanistika
(in celo umetnost, da se kdo slučajno ne bi počutil zapostavljenega) podpirala tehnološke
vlaganjih v tehnološki razvoj /poudaril IŽŽ/.«. Novi NRIP naj bi bil zato podlaga za celo-
vito inovacijsko politiko države (!), ki temelji na zavedanju, »da povečanje inovacijske spo-
sobnosti zahteva ne le vlaganja v raziskave in razvoj, temveč skladen razvoj celotnega oko-
lja, ki spodbuja ustvarjalnost in izobraževanje, razvoj novih produktov in storitev, trgov in
novih trajnostnih poslovnih modelov /poudaril IŽŽ/.«
Da bi ne bilo nikakršnega dvoma, da ima tovrstna »inovativnost« res opraviti le s teh-
nologijo, podjetništvom in trženjem zadostuje, da si ogledamo, kaj si Izhodišča postavlja-
jo kot prvo usmeritev in cilj, namreč, »ustvariti spodbudno okolje za inventivnost, inova-
tivnost, podjetništvo in prenos znanja v proizvode in storitve z visoko dodano vrednostjo«. In
kaj Izhodišča vidijo kot sredstva in načine za dosego tega cilja? Predvsem tole (več kot zgo-
vorno je, da Izhodišča na prvo mesto postavljajo »bistveno povečanje vlaganja v RR (raz-
iskave in razvoj) v zasebnem sektorju«, javnega pa sploh ne omenjajo), navajam (vsi pou-
darki pa so moji):
— Povečevanje deleža spodbud za projekte po meri inovativnega gospodarstva.
— Uporaba mehanizma davčnih spodbud za pospeševanje vlaganj v RR in razvoj no-
vih produktov in storitev. Te olajšave morajo biti prilagojene tudi mikro in malim podje-
tjem ter samostojnim podjetnikom.
— Uporaba drugih mehanizmov za pospeševanje povpraševanja in razvoja trgov, zlasti
javnih naročil za demonstracijo in tržno uveljavljanje tehnoloških dosežkov podjetij.
— Načrtna krepitev raziskovalno razvojnih dejavnosti in sodobne inovacijske organi-
ziranosti v podjetjih.
— Spodbujati raziskovalno razvojne povezave med podjetji preko tehnoloških platform
in drugih mehanizmov.
— Izboljšanje učinkovitosti institucij podpornega okolja. Odprava podvajanj in neu-
činkovitosti politik in ukrepov različnih javnih institucij, povezovanje institucij in vzpo-
stavitev predvidljivega, enotnega, preglednega in podjetjem prijaznega sistema spodbud.
— Potrebna je podpora tehnološkim in netehnološkim inovacijam (uvajanje novih po-
slovnih modelov s sledenjem izzivov širših družbenih sprememb, kjer je treba zagotoviti sode-
lovanje tehnoloških, naravoslovnih, družboslovnih, humanističnih znanosti in umetnosti).
Družboslovje in humanistika kot dvorna norčka “družbene
kohezivnosti”
Kot raziskovalca in predavatelja, ki deluje na področju družboslovja in humanistike,
me s povsem profesionalnega stališča zanima, kako naj bi družboslovje in humanistika
(in celo umetnost, da se kdo slučajno ne bi počutil zapostavljenega) podpirala tehnološke
