Page 35 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 35
vezi s tem je v nadaljevanju govora o vsem mogočem, od skladov tveganega kapitala,
poslovnih angelov, prek »filantropskih« skladov pa vse do SID banke. Le o znanosti in
raziskovanju – o podpori znanosti in raziskovanju, ne pa (le) podjetništvu – ni nikjer niti
besede. Za pisce in piske Izhodišč je podpora podjetništvu očitno že podpora raziskova-
nju, podjetništvo pa nujni in, zdi se, celo zadostni pogoj za kvalitetno raziskovanje, pri če-
mer uporabljena terminologija oz. besedišče (kultura patentiranja, spin-off podjetja, skla-
di tveganega kapitala…) že vnaprej izključujejo številna raziskovalna področja, ne le druž-
boslovje in humanistiko.
Znanost v ogledalu administratorjev znanosti
Ob tako zastavljenih programskih usmeritvah, ki Izhodišča za nacionalni raziskoval-
ni in inovacijski program 2011—2020 pravzaprav spreminjajo v Izhodišča za preoblikova-
nje raziskovalne dejavnosti v inovativno (tehnološko) podjetništvo, nekako preseneti trditev
(str. 4), da »raziskovalna politika podpira temeljno raziskovanje, ki je osrednjega pome-
na za razvoj znanosti in družbeni razvoj, ter povečuje sredstva zanj«. Če naj bo namreč
v naslednjih desetih letih poudarek na tehnoloških inovacijah in spodbujanju podjetni-
štva, potem, seveda, ostane bore malo prostora za temeljno raziskovanje in še manj za nje-
govo financiranje. Ampak frazo »raziskovalna politika podpira temeljno raziskovanje, ki
je osrednjega pomena za razvoj znanosti in družbeni razvoj«, je mogoče brati in interpre-
tirati na dva načina: kot »temeljno raziskovanje, ki je osrednjega pomena za razvoj zna-
nosti«, kjer je temeljno raziskovanje kot tako (torej sleherno temeljno raziskovanje) razu-
meti kot tisto, ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti kot take, na sploh. To bi bilo tra-
dicionalno oz. tradicionalistično pojmovanje, ki je lastno znanstvenemu pogledu na zna-
nost, temu, kako znanost vidi samo sebe in svoje početje. Seveda – in na žalost – pa je mo-
goče tudi drugačno branje, ki frazo »raziskovalna politika podpira temeljno raziskovanje,
ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti in družbeni razvoj«, interpretira tako, da raz-
iskovalna politika podpira le tisto temeljno raziskovanje, ki je osrednjega pomena za razvoj
znanosti in družbeni razvoj. Glede na celotno besedilo Izhodišč se zdi, da bo prav to in-
terpretacija na katero stavijo njihove avtorice in avtorji: namreč podpora (le) tistemu »te-
meljnemu raziskovanju«, ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti, kakor jo (v nekem
danem trenutku) razume aktualna oblast in administracija, ki upravlja z znanostjo. In za
družbeni razvoj, kakor ga, po eni strani, zmore videti vsakokratna oblast in njej podložna
znanstvena birokracija, po drugi strani pa za družbeni razvoj, kakor ga želi videti in kakr-
šnega bi si želela.
poslovnih angelov, prek »filantropskih« skladov pa vse do SID banke. Le o znanosti in
raziskovanju – o podpori znanosti in raziskovanju, ne pa (le) podjetništvu – ni nikjer niti
besede. Za pisce in piske Izhodišč je podpora podjetništvu očitno že podpora raziskova-
nju, podjetništvo pa nujni in, zdi se, celo zadostni pogoj za kvalitetno raziskovanje, pri če-
mer uporabljena terminologija oz. besedišče (kultura patentiranja, spin-off podjetja, skla-
di tveganega kapitala…) že vnaprej izključujejo številna raziskovalna področja, ne le druž-
boslovje in humanistiko.
Znanost v ogledalu administratorjev znanosti
Ob tako zastavljenih programskih usmeritvah, ki Izhodišča za nacionalni raziskoval-
ni in inovacijski program 2011—2020 pravzaprav spreminjajo v Izhodišča za preoblikova-
nje raziskovalne dejavnosti v inovativno (tehnološko) podjetništvo, nekako preseneti trditev
(str. 4), da »raziskovalna politika podpira temeljno raziskovanje, ki je osrednjega pome-
na za razvoj znanosti in družbeni razvoj, ter povečuje sredstva zanj«. Če naj bo namreč
v naslednjih desetih letih poudarek na tehnoloških inovacijah in spodbujanju podjetni-
štva, potem, seveda, ostane bore malo prostora za temeljno raziskovanje in še manj za nje-
govo financiranje. Ampak frazo »raziskovalna politika podpira temeljno raziskovanje, ki
je osrednjega pomena za razvoj znanosti in družbeni razvoj«, je mogoče brati in interpre-
tirati na dva načina: kot »temeljno raziskovanje, ki je osrednjega pomena za razvoj zna-
nosti«, kjer je temeljno raziskovanje kot tako (torej sleherno temeljno raziskovanje) razu-
meti kot tisto, ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti kot take, na sploh. To bi bilo tra-
dicionalno oz. tradicionalistično pojmovanje, ki je lastno znanstvenemu pogledu na zna-
nost, temu, kako znanost vidi samo sebe in svoje početje. Seveda – in na žalost – pa je mo-
goče tudi drugačno branje, ki frazo »raziskovalna politika podpira temeljno raziskovanje,
ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti in družbeni razvoj«, interpretira tako, da raz-
iskovalna politika podpira le tisto temeljno raziskovanje, ki je osrednjega pomena za razvoj
znanosti in družbeni razvoj. Glede na celotno besedilo Izhodišč se zdi, da bo prav to in-
terpretacija na katero stavijo njihove avtorice in avtorji: namreč podpora (le) tistemu »te-
meljnemu raziskovanju«, ki je osrednjega pomena za razvoj znanosti, kakor jo (v nekem
danem trenutku) razume aktualna oblast in administracija, ki upravlja z znanostjo. In za
družbeni razvoj, kakor ga, po eni strani, zmore videti vsakokratna oblast in njej podložna
znanstvena birokracija, po drugi strani pa za družbeni razvoj, kakor ga želi videti in kakr-
šnega bi si želela.
