Page 38 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 38
o, znanost in tehnologijo – inovativnost, izraz z nedvoumno tehnološko in tehnicistič-
no provenienco, pa je sploh temeljna podmena in izhodišče celotnega besedila Izhodišč.
Tako po prvem šoku ob srečanju s tovrstnim besediščem niti ne preseneti več, ko med
Usmeritvami in cilji na prvem mestu preberemo: »Ustvariti spodbudno okolje za inven-
tivnost, inovativnost, podjetništvo in prenos znanja v proizvode in storitve z visoko doda-
no vrednostjo«, med posameznimi (prioritetnimi) cilji (za povečanje vlaganja v RR v za-
sebnem sektorju) pa:
»– 60% javnih sredstev usmeriti v projekte, pri katerih sodelujeta gospodarstvo in jav-
ni sektor.
– Uporaba mehanizma davčnih spodbud za pospeševanje vlaganja v RR in razvoj no-
vih produktov in storitev.
– Uporaba drugih mehanizmov za pospeševanje povpraševanja in razvoj trgov, zla-
sti javnih naročil za demonstracijo in tržno uveljavljanje tehnoloških dosežkov podjetij«.
Med cilji vzpostavljanja ustreznega okolja za nastajanje in rast novih tehnoloških in
drugih podjetij (ja, pravilno ste razumeli: v novem NRIP so znanost nadomestile inovaci-
je v podjetjih) pa beremo:
»– Ureditev ustreznih pravnih podlag, ki omogočajo in spodbujajo avtonomijo raz-
iskovalnega dela, prožnost delovne zakonodaje za zaposlovanje domačih in tujih razisko-
valcev, ustanavljanje odcepljenih (spin-off) podjetij in mešanih poslovnih modelov ... z
davčno-finančno zakonodajo in investicijsko politiko državnega/zasebnega kapitala ...
– Spodbujanje »kulture patentiranja« preko premišljene patentne politike in z razvo-
jem zakonodaje na področju intelektualne lastnine.
– Povečati privlačnost za domača in tuja vlaganja v razvoj novih visokotehnoloških
produktov in storitev v perspektivnih obstoječih in novih podjetjih«.
Po teh začetnih udarcih s pnevmatičnim kladivom malce presenetljivo naletimo na
zahtevo po zagotavljanju večje avtonomije in odgovornosti javnih in nejavnih raziskoval-
nih organizacij. Zveni kar prelepo, da bi bilo (po vsem že povedanem) res! In kako bo
NRIP to dosegel? Citiram: »Nujna je sprememba v nadzoru, vodenju in organiziranju
poslovanja ter izključitev RRI dejavnosti iz sedaj veljavnega zakona o javnih uslužbencih.«
Le zakaj bi bila za zagotavljanje večje avtonomije in odgovornosti raziskovalnih organiza-
cij potrebna izključitev RRI dejavnosti iz veljavnega zakona o javnih uslužbencih? Prepro-
sto, vendar! Zato, da bi se delavcem in delavkam v teh dejavnostih vzelo vse pravice, ki jih
imajo v skladu s kolektivno pogodbo in vse pravice iz naslova sindikalne organiziranosti.
Pogodbe o delu bi v tem primeru sklepali individualno, z direktorjem raziskovalne orga-
nizacije oz. rektorjem univerze, in to pod pogoji slednjega! Tega podatka v obstoječi razli-
no provenienco, pa je sploh temeljna podmena in izhodišče celotnega besedila Izhodišč.
Tako po prvem šoku ob srečanju s tovrstnim besediščem niti ne preseneti več, ko med
Usmeritvami in cilji na prvem mestu preberemo: »Ustvariti spodbudno okolje za inven-
tivnost, inovativnost, podjetništvo in prenos znanja v proizvode in storitve z visoko doda-
no vrednostjo«, med posameznimi (prioritetnimi) cilji (za povečanje vlaganja v RR v za-
sebnem sektorju) pa:
»– 60% javnih sredstev usmeriti v projekte, pri katerih sodelujeta gospodarstvo in jav-
ni sektor.
– Uporaba mehanizma davčnih spodbud za pospeševanje vlaganja v RR in razvoj no-
vih produktov in storitev.
– Uporaba drugih mehanizmov za pospeševanje povpraševanja in razvoj trgov, zla-
sti javnih naročil za demonstracijo in tržno uveljavljanje tehnoloških dosežkov podjetij«.
Med cilji vzpostavljanja ustreznega okolja za nastajanje in rast novih tehnoloških in
drugih podjetij (ja, pravilno ste razumeli: v novem NRIP so znanost nadomestile inovaci-
je v podjetjih) pa beremo:
»– Ureditev ustreznih pravnih podlag, ki omogočajo in spodbujajo avtonomijo raz-
iskovalnega dela, prožnost delovne zakonodaje za zaposlovanje domačih in tujih razisko-
valcev, ustanavljanje odcepljenih (spin-off) podjetij in mešanih poslovnih modelov ... z
davčno-finančno zakonodajo in investicijsko politiko državnega/zasebnega kapitala ...
– Spodbujanje »kulture patentiranja« preko premišljene patentne politike in z razvo-
jem zakonodaje na področju intelektualne lastnine.
– Povečati privlačnost za domača in tuja vlaganja v razvoj novih visokotehnoloških
produktov in storitev v perspektivnih obstoječih in novih podjetjih«.
Po teh začetnih udarcih s pnevmatičnim kladivom malce presenetljivo naletimo na
zahtevo po zagotavljanju večje avtonomije in odgovornosti javnih in nejavnih raziskoval-
nih organizacij. Zveni kar prelepo, da bi bilo (po vsem že povedanem) res! In kako bo
NRIP to dosegel? Citiram: »Nujna je sprememba v nadzoru, vodenju in organiziranju
poslovanja ter izključitev RRI dejavnosti iz sedaj veljavnega zakona o javnih uslužbencih.«
Le zakaj bi bila za zagotavljanje večje avtonomije in odgovornosti raziskovalnih organiza-
cij potrebna izključitev RRI dejavnosti iz veljavnega zakona o javnih uslužbencih? Prepro-
sto, vendar! Zato, da bi se delavcem in delavkam v teh dejavnostih vzelo vse pravice, ki jih
imajo v skladu s kolektivno pogodbo in vse pravice iz naslova sindikalne organiziranosti.
Pogodbe o delu bi v tem primeru sklepali individualno, z direktorjem raziskovalne orga-
nizacije oz. rektorjem univerze, in to pod pogoji slednjega! Tega podatka v obstoječi razli-
