Page 36 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 36
Alice v deželi inovacij: manj znaš, več veljaš
Iz Izhodišč je torej več kot očitno, da gre za načrtovano segregacijo ne-tehnoloških zna-
nosti (oz. področij raziskovanja), za getoizacijo znanosti, ki ne zmorejo tako lahkotnega
preskoka v podjetništvo, kakor ga oznanjajo Izhodišča in, posledično, za privatizacijo jav-
ne znanstveno-raziskovalne (in visokošolske) sfere. Neposredno osnovo za to daje predlog
Zakona o negospodarskih javnih službah, ki se je pred slabim mesecem – tudi časovno torej
povsem usklajeno z Izhodišči – tiho in neopazno pojavil na spletnih straneh Ministrstva
za javno upravo. Seveda pa za tovrstno omejevanje, zapiranje in dušenje družbenega ni do-
volj le segregacija in getoizacija nekoristnih, nepotrebnih in motečih družbenih segmen-
tov, potrebno je tudi otopiti, nevtralizirati in imunizirati udeležence teh družbenih pro-
cesov. Ali še drugače: potrebno je ustrezno spremeniti izobraževalni sistem. Prvi korak je
pri tem že naredila bolonjska reforma, ki je radikalno znižala raven znanja študentov in
študentk (s tem pa tudi njihovo usposobljenost za kritično recepcijo obstoječega). Izhodi-
šča to degradacijo visokošolskega izobraževanja prostodušno »nadgrajujejo« še s poseb-
no skrbjo, ki jo je potrebno posvetiti vzgoji (pozor: vzgoji, ne izobrazbi!) mladih razisko-
valcev: ne obremenjevali naj bi jih (pre)več s teoretičnimi predmeti, temveč naj bi jih raje
usmerili v »urjenje v posebnih relevantnih veščinah (kot so podjetništvo, promocija in de-
siminacija znanosti, retorika, informatika, itd.)«. Skrpucanost zadnjih nekaj vrstic pove
veliko o neobremenjenosti avtorjev in avtoric Izhodišč, ne le s teoretičnimi predmeti, tem-
več tudi z »relevantnimi veščinami« pismenost očitno ni ena od njih). Skupaj z vsebino,
ki (in kolikor) jo je mogoče izluščiti iz več kot sproščene jezikovne forme Izhodišč, pa po-
šilja zelo jasno sporočilo: znanje in izobrazba sta odveč, vse, kar je danes potrebno, je pri-
učljivo. Pa tudi to je mogoče zanemariti.
Iz Izhodišč je torej več kot očitno, da gre za načrtovano segregacijo ne-tehnoloških zna-
nosti (oz. področij raziskovanja), za getoizacijo znanosti, ki ne zmorejo tako lahkotnega
preskoka v podjetništvo, kakor ga oznanjajo Izhodišča in, posledično, za privatizacijo jav-
ne znanstveno-raziskovalne (in visokošolske) sfere. Neposredno osnovo za to daje predlog
Zakona o negospodarskih javnih službah, ki se je pred slabim mesecem – tudi časovno torej
povsem usklajeno z Izhodišči – tiho in neopazno pojavil na spletnih straneh Ministrstva
za javno upravo. Seveda pa za tovrstno omejevanje, zapiranje in dušenje družbenega ni do-
volj le segregacija in getoizacija nekoristnih, nepotrebnih in motečih družbenih segmen-
tov, potrebno je tudi otopiti, nevtralizirati in imunizirati udeležence teh družbenih pro-
cesov. Ali še drugače: potrebno je ustrezno spremeniti izobraževalni sistem. Prvi korak je
pri tem že naredila bolonjska reforma, ki je radikalno znižala raven znanja študentov in
študentk (s tem pa tudi njihovo usposobljenost za kritično recepcijo obstoječega). Izhodi-
šča to degradacijo visokošolskega izobraževanja prostodušno »nadgrajujejo« še s poseb-
no skrbjo, ki jo je potrebno posvetiti vzgoji (pozor: vzgoji, ne izobrazbi!) mladih razisko-
valcev: ne obremenjevali naj bi jih (pre)več s teoretičnimi predmeti, temveč naj bi jih raje
usmerili v »urjenje v posebnih relevantnih veščinah (kot so podjetništvo, promocija in de-
siminacija znanosti, retorika, informatika, itd.)«. Skrpucanost zadnjih nekaj vrstic pove
veliko o neobremenjenosti avtorjev in avtoric Izhodišč, ne le s teoretičnimi predmeti, tem-
več tudi z »relevantnimi veščinami« pismenost očitno ni ena od njih). Skupaj z vsebino,
ki (in kolikor) jo je mogoče izluščiti iz več kot sproščene jezikovne forme Izhodišč, pa po-
šilja zelo jasno sporočilo: znanje in izobrazba sta odveč, vse, kar je danes potrebno, je pri-
učljivo. Pa tudi to je mogoče zanemariti.
