Page 313 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 313
končati strukturne reforme, z njimi pravzaprav ustvari-
ti podlago za razbremenitev gospodarstva in nato na gene-
ralni ravni pomagati - ne samo s shemami, ampak s konkre-
tnimi vložki.
Uredimo vprašanje odnosov s sosedi, bistveno bolj
bomo šli v zahodni Balkan, tam nas čaka priložnost za vla-
ganja, za nova delovna mesta, da poberemo pamet iz tega
dela Evrope, da smo kot država velik »head hunter«, da pri-
peljemo tehnično inteligenco iz teh držav k nam. Zakaj bi
morala v Ameriko, če jo lahko pripeljemo k nam za nizko
plačo, ker je pripravljena to storiti, ker prihaja v kulturno
bolj znano okolje? Odpreti državo zato, da bi pri nas drža-
ve imele laboratorije za preizkušanje inovacij. Da bi bistve-
no bolj omogočili inovativnost. Potem gremo bistveno bolj
v liberalizacijo trgov.
Naj ne bo nesporazumov: Sem socialni demokrat in ja-
sno je, kaj beseda liberalizacija pomeni v ideološkem smislu.
Ampak, če ostanem politolog, ne ideolog, potem vem, da li-
beralizacija pomeni samo to, da se država odloči, da postavi
pravila na trgu in nato na trgu prepušča igralcem, da zmagu-
jejo. Država ne posega v to tekmovanje, razen z instrumenti
pravne države - tiste, ki kršijo pravila, kaznuje.
Marko Kos, Vizije za razvoj Slovenije,
Nemoč vizij in družbena realnost13
Vizije za razvoj Slovenije ponujajo vpogled v ideološko vi-
denje prihodnosti in posredno tudi v današnje razmere. Dr.
Frane Adam jih je v svojem članku Od doline šentflorjanske
do silicijeve doline (Sobotna priloga Dela, 30. aprila 2010)
analiziral in vzel kot verodostojne in uresničljive. Vendar niso.
So ideološki konstrukti zunaj realnosti. Zato jih moramo
obravnavati drugače, da pridemo do zaključka v tej zgodbi po-
stsocialističnega relikta, ki nima primera v starih državah EU.
13 Sobotna priloga, 22. 5. 2010.
ti podlago za razbremenitev gospodarstva in nato na gene-
ralni ravni pomagati - ne samo s shemami, ampak s konkre-
tnimi vložki.
Uredimo vprašanje odnosov s sosedi, bistveno bolj
bomo šli v zahodni Balkan, tam nas čaka priložnost za vla-
ganja, za nova delovna mesta, da poberemo pamet iz tega
dela Evrope, da smo kot država velik »head hunter«, da pri-
peljemo tehnično inteligenco iz teh držav k nam. Zakaj bi
morala v Ameriko, če jo lahko pripeljemo k nam za nizko
plačo, ker je pripravljena to storiti, ker prihaja v kulturno
bolj znano okolje? Odpreti državo zato, da bi pri nas drža-
ve imele laboratorije za preizkušanje inovacij. Da bi bistve-
no bolj omogočili inovativnost. Potem gremo bistveno bolj
v liberalizacijo trgov.
Naj ne bo nesporazumov: Sem socialni demokrat in ja-
sno je, kaj beseda liberalizacija pomeni v ideološkem smislu.
Ampak, če ostanem politolog, ne ideolog, potem vem, da li-
beralizacija pomeni samo to, da se država odloči, da postavi
pravila na trgu in nato na trgu prepušča igralcem, da zmagu-
jejo. Država ne posega v to tekmovanje, razen z instrumenti
pravne države - tiste, ki kršijo pravila, kaznuje.
Marko Kos, Vizije za razvoj Slovenije,
Nemoč vizij in družbena realnost13
Vizije za razvoj Slovenije ponujajo vpogled v ideološko vi-
denje prihodnosti in posredno tudi v današnje razmere. Dr.
Frane Adam jih je v svojem članku Od doline šentflorjanske
do silicijeve doline (Sobotna priloga Dela, 30. aprila 2010)
analiziral in vzel kot verodostojne in uresničljive. Vendar niso.
So ideološki konstrukti zunaj realnosti. Zato jih moramo
obravnavati drugače, da pridemo do zaključka v tej zgodbi po-
stsocialističnega relikta, ki nima primera v starih državah EU.
13 Sobotna priloga, 22. 5. 2010.
