Page 307 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 307
v svojem tekstu govori o regionalnem inovacijskem voz-
lišču. Kar je aktualni vladi »uspelo« (tudi prejšnja kljub ve-
likemu besedičenju ni dosti naredila), je to, da se davki ozi-
roma obremenitve dela niso povečali. Kakšne intelektual-
ne potenciale bomo dobili iz tujine, če pa mora pri nas vr-
hunski strokovnjak ali znanstvenik s povprečno plačo med
2500 in 3000 evrov neto na mesec (pred dohodnino) plačati
še 4000 evrov dohodnine (vemo pa, kakšni so siceršnji stro-
ški delodajalca)? Ob teh »banalijah« zbledijo še tako evfo-
rične strategije in vizije.
Pozitiven izkoristek? In kako naprej?
Kljub kritični tekstualni analizi omenjenih strategij pa
ne kaže zanemariti obetavnega dejstva, da med njimi ven-
darle obstaja soglasje glede usmeritve v trajnostni model ra-
zvoja. Več je tudi razmišljanja o širšem globalnem in kultur-
nem kontekstu usmerjanja družbenih sprememb. Seveda tu
ne more biti poudarek na družbenem inženirstvu, temveč
na »odprti metodi koordinacije« in na socialnem kapitalu,
ki pa ga pri nas primanjkuje. In še nekaj: od zdaj naprej bo
treba strategije in vizije pisati drugače in več (samo)refleksi-
je. Se morda motimo, če rečemo, da konkretno to soglasje
pomeni usmeritev v »zelene« (visoke) tehnologije?
Jasna Kontler Salamon, S katerimi
ukrepi bo Slovenija inovacijski raj?10
Ljubljana – Pred skoraj mesecem dni je na seji vladnega
sveta za znanost in tehnologijo (SZT) predsednik vlade Bo-
rut Pahor pozval člane tega sveta, da vladi predlagajo ukrepe
za razvojni preboj, ki bo povečal konkurenčnost slovenske-
ga gospodarstva. Takrat so se dogovorili, da bodo o tem po-
drobneje razpravljali na prihodnji seji SZT, zanjo je premi-
er zagotovil svojo udeležbo. Seja je bila včeraj in obe napove-
di sta se uresničili. Tako kot prejšnjikrat tudi včeraj premi-
10 Delo, 6. 5. 2010.
lišču. Kar je aktualni vladi »uspelo« (tudi prejšnja kljub ve-
likemu besedičenju ni dosti naredila), je to, da se davki ozi-
roma obremenitve dela niso povečali. Kakšne intelektual-
ne potenciale bomo dobili iz tujine, če pa mora pri nas vr-
hunski strokovnjak ali znanstvenik s povprečno plačo med
2500 in 3000 evrov neto na mesec (pred dohodnino) plačati
še 4000 evrov dohodnine (vemo pa, kakšni so siceršnji stro-
ški delodajalca)? Ob teh »banalijah« zbledijo še tako evfo-
rične strategije in vizije.
Pozitiven izkoristek? In kako naprej?
Kljub kritični tekstualni analizi omenjenih strategij pa
ne kaže zanemariti obetavnega dejstva, da med njimi ven-
darle obstaja soglasje glede usmeritve v trajnostni model ra-
zvoja. Več je tudi razmišljanja o širšem globalnem in kultur-
nem kontekstu usmerjanja družbenih sprememb. Seveda tu
ne more biti poudarek na družbenem inženirstvu, temveč
na »odprti metodi koordinacije« in na socialnem kapitalu,
ki pa ga pri nas primanjkuje. In še nekaj: od zdaj naprej bo
treba strategije in vizije pisati drugače in več (samo)refleksi-
je. Se morda motimo, če rečemo, da konkretno to soglasje
pomeni usmeritev v »zelene« (visoke) tehnologije?
Jasna Kontler Salamon, S katerimi
ukrepi bo Slovenija inovacijski raj?10
Ljubljana – Pred skoraj mesecem dni je na seji vladnega
sveta za znanost in tehnologijo (SZT) predsednik vlade Bo-
rut Pahor pozval člane tega sveta, da vladi predlagajo ukrepe
za razvojni preboj, ki bo povečal konkurenčnost slovenske-
ga gospodarstva. Takrat so se dogovorili, da bodo o tem po-
drobneje razpravljali na prihodnji seji SZT, zanjo je premi-
er zagotovil svojo udeležbo. Seja je bila včeraj in obe napove-
di sta se uresničili. Tako kot prejšnjikrat tudi včeraj premi-
10 Delo, 6. 5. 2010.
