Page 282 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 282
tega v Sloveniji sploh ni, bi ne mogli reči, saj imamo ne-
kaj tehnoloških parkov, nastajajo in razvijajo se tudi vedno
nove industrijske cone.
Glede na znanje in sposobnosti ter upornost mlade ge-
neracije to vendarle nastaja prepočasi, tudi zato, ker ni za-
dosti podpore, tudi vladne. Pristop skandinavskih držav je
drugačen. Oni dajejo veliko sredstev univerzam in inštitu-
tom, dobijo pa jih v glavnem tisti, ki rešujejo tehnološka in
razvojna vprašanja podjetij in panog, skratka gospodarstva.
Kljub temu pa Evropa, oziroma Evropska unija po ino-
vativnosti močno zaostaja za ZDA in nekateri so prepričani,
da jih ne bo nikdar ujela.
Tako je ravno zato, ker imajo ZDA vgrajen sistem spod-
bud in razvijanja tehnološko zahtevnih podjetij in ima-
jo inovacijski sistem na vseh ravneh, na ravni ZDA, na rav-
ni držav in regij, kjer oni poberejo vse ideje in rešitve. MIT
(Massachusetts Institute of Technology), ki je ena od eli-
tnih ameriških univerz, je do zdaj prodala toliko znanja, da
bi to pomenilo 11. gospodarstvo na svetu.
Ali je bilo v boljših konjunkturnih časih pri nas kaj dru-
gače?
Tega je bilo daleč premalo. Mislim, da smo po deležu
tveganega kapitala v BDP daleč pod desetinko odstotka, pri
najuspešnejših državah, Danski Švedski, Finski pa je ta de-
lež do 0,5 odstotka. Bolj organizirani so v Aziji, kjer daje-
jo polovico sredstev korporacije, banke, zavarovalnice, nekaj
pa prispevajo država, posamezniki in poslovni angeli.
Tudi na Kitajskem in na primer v Vietnamu?
Tudi na Kitajskem. Vietnam se zelo hitro razvija in pre-
učujejo, kaj so delali tisti, ki so bili uspešni.
Kaj pa lahko rečemo v tej zvezi o Sloveniji?
Pri nas je še veliko nerešenih vprašanj, od davčnih olaj-
šav do tveganega kapitala. Primanjkuje nam čvrstosti kot
vrednote gospodarstva in naroda, ki mora spoznati, da je
kaj tehnoloških parkov, nastajajo in razvijajo se tudi vedno
nove industrijske cone.
Glede na znanje in sposobnosti ter upornost mlade ge-
neracije to vendarle nastaja prepočasi, tudi zato, ker ni za-
dosti podpore, tudi vladne. Pristop skandinavskih držav je
drugačen. Oni dajejo veliko sredstev univerzam in inštitu-
tom, dobijo pa jih v glavnem tisti, ki rešujejo tehnološka in
razvojna vprašanja podjetij in panog, skratka gospodarstva.
Kljub temu pa Evropa, oziroma Evropska unija po ino-
vativnosti močno zaostaja za ZDA in nekateri so prepričani,
da jih ne bo nikdar ujela.
Tako je ravno zato, ker imajo ZDA vgrajen sistem spod-
bud in razvijanja tehnološko zahtevnih podjetij in ima-
jo inovacijski sistem na vseh ravneh, na ravni ZDA, na rav-
ni držav in regij, kjer oni poberejo vse ideje in rešitve. MIT
(Massachusetts Institute of Technology), ki je ena od eli-
tnih ameriških univerz, je do zdaj prodala toliko znanja, da
bi to pomenilo 11. gospodarstvo na svetu.
Ali je bilo v boljših konjunkturnih časih pri nas kaj dru-
gače?
Tega je bilo daleč premalo. Mislim, da smo po deležu
tveganega kapitala v BDP daleč pod desetinko odstotka, pri
najuspešnejših državah, Danski Švedski, Finski pa je ta de-
lež do 0,5 odstotka. Bolj organizirani so v Aziji, kjer daje-
jo polovico sredstev korporacije, banke, zavarovalnice, nekaj
pa prispevajo država, posamezniki in poslovni angeli.
Tudi na Kitajskem in na primer v Vietnamu?
Tudi na Kitajskem. Vietnam se zelo hitro razvija in pre-
učujejo, kaj so delali tisti, ki so bili uspešni.
Kaj pa lahko rečemo v tej zvezi o Sloveniji?
Pri nas je še veliko nerešenih vprašanj, od davčnih olaj-
šav do tveganega kapitala. Primanjkuje nam čvrstosti kot
vrednote gospodarstva in naroda, ki mora spoznati, da je
