Page 281 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 281
atera podjetja so brez raziskovalnih oddelkov, ker jih
niso ustanovila, druga pa so jih imela, a so jih uničili tujci,
ki so prišli v podjetje.
Ali pa so jih ukinila domača podjetja sama zaradi zniža-
nja stroškov. Veliko vzrokov je bilo, da v nekaterih podjetjih
ni razvojnih oddelkov in v teh podjetjih je pri nas ogroženih
približno 150.000 delovnih mest.
Nekatera nimajo niti 20.000 evrov dodane vrednosti na
zaposlenega.
Večinoma gre za ta podjetja. Irski razvojni pristop do
podjetij je bil nažlahtnejši. Oni so takrat, ko so bili v najhuj-
ši krizi, pregledali vsa podjetja in rekli, ta in ta imajo zado-
stne razvojne zmogljivosti, v drugo skupino so uvrstili pod-
jetja, ki so imela možnost, da prvim sledijo, če dobijo pa-
tente in licence, v tretjo skupino so uvrstili podjetja z dode-
lavnimi posli, v četrto pa podjetja, ki niso imela ničesar od
tega, tako imenovane tlačane.
Ali so Irci, ki imajo zdaj resne težave, sploh še lahko
zgled?
Dolgoročno so dober zgled, ker so se iz najbolj zaostale-
ga gospodarstva v Zahodni Evropi po dodani vrednosti na
zaposlenega povzpeli na drugo mesto v Evropi, za Luksem-
burgom.
Kakšna naj bi bila slovenska silicijeva dolina? Čehi naj
bi vsako leto v ameriško Silicijevo dolino poslali izobraže-
vat 16 mladih podjetnikov. Kaj lahko pričakujemo pri nas?
Začel bi pri parlamentu. Na Švedskem in Japonskem je
parlament sprejel ustrezne zakone in predpise, s katerimi je
določil, da sta znanje in tehnološki napredek osnova za nji-
hov razvoj. V ZDA je podobno, oni so že konec 50. let prek
države razvijali tvegani kapital, ki pa ga ni dajala samo drža-
va, ampak tudi posamezniki, vseh vrst skladi, socialno zava-
rovanje itd. S tako usmeritvijo so ustvarili finančne temelje
za delovanje, česar pa pri nas praktično ni.
niso ustanovila, druga pa so jih imela, a so jih uničili tujci,
ki so prišli v podjetje.
Ali pa so jih ukinila domača podjetja sama zaradi zniža-
nja stroškov. Veliko vzrokov je bilo, da v nekaterih podjetjih
ni razvojnih oddelkov in v teh podjetjih je pri nas ogroženih
približno 150.000 delovnih mest.
Nekatera nimajo niti 20.000 evrov dodane vrednosti na
zaposlenega.
Večinoma gre za ta podjetja. Irski razvojni pristop do
podjetij je bil nažlahtnejši. Oni so takrat, ko so bili v najhuj-
ši krizi, pregledali vsa podjetja in rekli, ta in ta imajo zado-
stne razvojne zmogljivosti, v drugo skupino so uvrstili pod-
jetja, ki so imela možnost, da prvim sledijo, če dobijo pa-
tente in licence, v tretjo skupino so uvrstili podjetja z dode-
lavnimi posli, v četrto pa podjetja, ki niso imela ničesar od
tega, tako imenovane tlačane.
Ali so Irci, ki imajo zdaj resne težave, sploh še lahko
zgled?
Dolgoročno so dober zgled, ker so se iz najbolj zaostale-
ga gospodarstva v Zahodni Evropi po dodani vrednosti na
zaposlenega povzpeli na drugo mesto v Evropi, za Luksem-
burgom.
Kakšna naj bi bila slovenska silicijeva dolina? Čehi naj
bi vsako leto v ameriško Silicijevo dolino poslali izobraže-
vat 16 mladih podjetnikov. Kaj lahko pričakujemo pri nas?
Začel bi pri parlamentu. Na Švedskem in Japonskem je
parlament sprejel ustrezne zakone in predpise, s katerimi je
določil, da sta znanje in tehnološki napredek osnova za nji-
hov razvoj. V ZDA je podobno, oni so že konec 50. let prek
države razvijali tvegani kapital, ki pa ga ni dajala samo drža-
va, ampak tudi posamezniki, vseh vrst skladi, socialno zava-
rovanje itd. S tako usmeritvijo so ustvarili finančne temelje
za delovanje, česar pa pri nas praktično ni.
